Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališče v slovenskem jeziku se je na naših tleh po doslej znanih virih rodilo že 22. januarja 1657. leta, ko so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizorili srednjeveške verske “Igre o paradižu”. Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede pa štejemo 28. december leta 1789.
Na današnji dan pred 226-imi leti je namreč pisatelj in zgodovinar Anton Tomaž Linhart na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani uglednim in razsvetljenim predstavnikom ljubljanske družbe pripravil prvo predstavo v domačem jeziku. Uprizorili so njegovo ljubeznivo komedijo o županovi Micki. Da je Linhart to delo sploh napisal, pa tudi pripravil za poznejšo uprizoritev, sta imela največ zaslug Zoisov razsvetljenski krožek in baron Žiga Zois sam, saj je predstavo denarno podprl. Hotel je namreč dokazati, da je slovenščina primerna tudi za višjo rabo.
—–
Urednik in publicist IVAN KACIN se je zaradi fašizma v domačem kraju leta 1928 izselil v Buenos Aires. V novi domovini je urejal časnika “Slovenski tednik” in “Slovenski list”, pisal pesmi, črtice, politične in socialne komentarje ter bil soavtor “Slovenskega izseljenskega koledarja za Južno Ameriko” za leto 1937. Po letu 1945 je sodeloval še v nekaj drugih izseljenskih listih v Argentini. Ivan Kacin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idrijskih Krnicah.
—–
Baletna plesalka in koreografinja PIA BEATRICE MARIE LUISE SCHOLZ je med študijem plesa v šoli znamenitega Rudolfa Labana v Hamburgu leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 52 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, nato pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta.
V tem obdobju sta s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk pomembno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom.
Baletna plesalka in koreografinja, častna meščanka Ljubljane in Novega mesta Pia Mlakar se je rodila na današnji dan leta 1910 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
—–
Brata Auguste in Louis Lumiere, francoska izumitelja in pionirja filma, sta leta 1895 patentirala prvi kombinirani aparat za snemanje in projekcijo tako imenovanih “gibljivih slik”, imenovan cinématograph. Še istega leta sta z njim posnela več kratkih filmov in pripravila prvo javno filmsko predstavo v kinematografski tehniki – projekcija na platno. 25-minutni program desetih kratkih filmov (med njimi so bili “Odhod delavcev iz tovarne Lumiere”, “Politi vrtnar” in “Prihod vlaka”) je bil na današnji dan pred 120-imi leti v pariški kavarni Grand Café; to je bila prva filmska predstava v zgodovini in ta dan štejemo za začetek kinematografije. V naslednjem letu sta brata Lumiere posnela že več kot petdeset kratkih filmov in filmskih komedij, filmske snemalce pa pošiljala po svetu, da so zbirali gradivo za filmske obzornike in prikazovali njune filme.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališče v slovenskem jeziku se je na naših tleh po doslej znanih virih rodilo že 22. januarja 1657. leta, ko so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizorili srednjeveške verske “Igre o paradižu”. Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede pa štejemo 28. december leta 1789.
Na današnji dan pred 226-imi leti je namreč pisatelj in zgodovinar Anton Tomaž Linhart na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani uglednim in razsvetljenim predstavnikom ljubljanske družbe pripravil prvo predstavo v domačem jeziku. Uprizorili so njegovo ljubeznivo komedijo o županovi Micki. Da je Linhart to delo sploh napisal, pa tudi pripravil za poznejšo uprizoritev, sta imela največ zaslug Zoisov razsvetljenski krožek in baron Žiga Zois sam, saj je predstavo denarno podprl. Hotel je namreč dokazati, da je slovenščina primerna tudi za višjo rabo.
—–
Urednik in publicist IVAN KACIN se je zaradi fašizma v domačem kraju leta 1928 izselil v Buenos Aires. V novi domovini je urejal časnika “Slovenski tednik” in “Slovenski list”, pisal pesmi, črtice, politične in socialne komentarje ter bil soavtor “Slovenskega izseljenskega koledarja za Južno Ameriko” za leto 1937. Po letu 1945 je sodeloval še v nekaj drugih izseljenskih listih v Argentini. Ivan Kacin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idrijskih Krnicah.
—–
Baletna plesalka in koreografinja PIA BEATRICE MARIE LUISE SCHOLZ je med študijem plesa v šoli znamenitega Rudolfa Labana v Hamburgu leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 52 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, nato pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta.
V tem obdobju sta s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk pomembno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom.
Baletna plesalka in koreografinja, častna meščanka Ljubljane in Novega mesta Pia Mlakar se je rodila na današnji dan leta 1910 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
—–
Brata Auguste in Louis Lumiere, francoska izumitelja in pionirja filma, sta leta 1895 patentirala prvi kombinirani aparat za snemanje in projekcijo tako imenovanih “gibljivih slik”, imenovan cinématograph. Še istega leta sta z njim posnela več kratkih filmov in pripravila prvo javno filmsko predstavo v kinematografski tehniki – projekcija na platno. 25-minutni program desetih kratkih filmov (med njimi so bili “Odhod delavcev iz tovarne Lumiere”, “Politi vrtnar” in “Prihod vlaka”) je bil na današnji dan pred 120-imi leti v pariški kavarni Grand Café; to je bila prva filmska predstava v zgodovini in ta dan štejemo za začetek kinematografije. V naslednjem letu sta brata Lumiere posnela že več kot petdeset kratkih filmov in filmskih komedij, filmske snemalce pa pošiljala po svetu, da so zbirali gradivo za filmske obzornike in prikazovali njune filme.
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Neveljaven email naslov