Leta 1845 so v opuščeni gramozni jami ob današnji Gosposvetski cesti, kjer je bilo takrat še obsežno nepozidano območje zunaj strnjene Ljubljane, začeli graditi Kolizej, primerek tipične avstrijske kasarniške arhitekture. Po vzoru enake stavbe, ki jo je bil postavil v svojem rodnem Gradcu, ga je zasnoval arhitekt Jožef Benedikt Withalm; pozneje je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. Prvič je bil del Kolizeja na ogled na današnji dan leta 1846, ko je bila končana poslikava v eni od dvoran, v celoti pa je bil dokončan pozimi naslednjega leta in postal ena najimenitnejših stavb v mestu.
Sprva so jo namenili predvsem za občasno nastanitev vojaštva, ki je potovalo skozi Ljubljano; sprejela je lahko tri tisoč vojakov. Kmalu so v njej odprli kavarno in prirejali zabavne glasbene večere, nato jahalnico in poleg petih manjših dvoran še plesno dvorano za tisoč ljudi. A kmalu je Kolizej zajel hud požar, vendar so ga dokaj hitro obnovili in prezidali ter ga postopoma namenili predvsem za stanovanja in skladišča.
Leta 1993 je bil Kolizej razglašen za spomenik lokalnega pomena, dve leti pozneje se je del stavbe zaradi neodgovornega posega enega izmed najemnikov zrušil in zahteval tri smrtne žrtve, leta 2011 pa so že nekaj let propadajočo stavbo po dolgi “papirnati” vojni v le desetih dneh dokončno porušili.
—–
Na današnji dan leta 1864 se je v Ljubljani rodil kavarnar in mecen FRAN KRAPEŠ. V Gradcu se je izučil čevljarske obrti, vendar se je posvetil gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom, kot protiutež nemški Kazini pa je leta 1899 na Dvornem trgu odprl “Narodno kavarno”. Med prvo svetovno vojno je organiziral tihotapski vlak, ki je iz Vojvodine pripeljal hrano lačnim Ljubljančanom.
Po letu 1921 je prenovil in dogradil prostore takrat že slovenske Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje “Zvezda” s kletjo, kavarno in verandno restavracijo z vrtom. “Zvezda” je postala središče ljubljanskega družabnega življenja, tam pa je igral tudi prvi jazzovski orkester. Fran Krapeš je ustanovil še gostilničarsko nadaljevalno šolo in bolniško blagajno, bil je soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka, podpiral pa je tudi reveže ter pomagal mnogim, ki so študirali v Pragi. Leta1933 je postal častni meščan ljubljanski.
—–
Jezikoslovka BREDA POGORELEC je leta 1964 na ljubljanski univerzi doktorirala z disertacijo “Vezniki v slovenščini” in pozneje na filozofski fakulteti postala redna profersorica za slovenski knjižni jezik in slavistiko. Objavila je številne prispevke o jezikovni stilistiki umetnostnih besedil in besediloslovju, o zgodovini slovenskega knjižnega jezika, raziskovala pa je tudi jezik in slog slovenske moderne.
V sredini 70-ih let prejšnjega stoletja je bila med pobudniki akcije “Slovenščina v javnosti”. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Breda Pogorelec je bila leta 2000 odlikovana s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.