Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj SAŠA ŠANTEL velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in v Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa kaj pomenili.
Kot glasbenik je zložil okoli sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Gorici.
—–
Mikrobiolog JANEZ BATIS se je rodil na današnji dan leta 1919 v kraju Konj pri Litiji. Kot študent veterinarske fakultete se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilni odpor v Zasavju. Gestapo ga je aretiral in zaprl, od leta 1943 pa je bil v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Po drugi svetovni vojni je doktoriral na veterinarski fakulteti v Zagrebu ter se med drugim specializiral v Združenih državah Amerike, Nemčiji in Franciji.
Bil je redni profesor na biotehnični fakulteti v Ljubljani, leta 1960 pa je pri njej organiziral Institut za mikrobiologijo in parazitologijo, bil pa je tudi med ustanovitelji Slovenskega mikrobiološkega društva. Preučeval je predvsem mikrobiologijo in živalske kužne bolezni, posvečal pa se je tudi zgodovini veterinarstva in strokovni terminologiji. Janez Batis je bil od leta 1981 član newyorške akademije znanosti, dve leti pozneje pa je bil izvoljen tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Slovenija je prvo večjo skakalnico dobila leta 1928, in to v Bohinju, štiri leta pozneje pa je Mednarodna smučarska zveza izdala prva pravila in navodila za graditev skakalnic. To je spodbudilo inženirja Stanka Bloudka, da je začel graditi prvo skakalnico v Planici. Končana je bila leta 1934. Na njej so Norvežani postavljali svetovne rekorde in najdaljšo znamko pomaknili na 99 metrov.
Leta 1936 je Bloudek s sodelavci skakalnico preuredil. Po njegovih zagotovilih je bila varna za skoke do 120 metrov. Ljubosumni Norvežani so trdili, da skakalnica ni varna, in svojim tekmovalcem niso dovolili nastopa na otvoritvenem tekmovanju. Tako se je v zgodovino skakalnega športa kot prvi, ki je preskočil sto metrov, vpisal Avstrijec Sepp Bradl. Dolžino 101 meter in pol je dosegel na današnji dan pred 80-imi leti.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj SAŠA ŠANTEL velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in v Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa kaj pomenili.
Kot glasbenik je zložil okoli sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Gorici.
—–
Mikrobiolog JANEZ BATIS se je rodil na današnji dan leta 1919 v kraju Konj pri Litiji. Kot študent veterinarske fakultete se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilni odpor v Zasavju. Gestapo ga je aretiral in zaprl, od leta 1943 pa je bil v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Po drugi svetovni vojni je doktoriral na veterinarski fakulteti v Zagrebu ter se med drugim specializiral v Združenih državah Amerike, Nemčiji in Franciji.
Bil je redni profesor na biotehnični fakulteti v Ljubljani, leta 1960 pa je pri njej organiziral Institut za mikrobiologijo in parazitologijo, bil pa je tudi med ustanovitelji Slovenskega mikrobiološkega društva. Preučeval je predvsem mikrobiologijo in živalske kužne bolezni, posvečal pa se je tudi zgodovini veterinarstva in strokovni terminologiji. Janez Batis je bil od leta 1981 član newyorške akademije znanosti, dve leti pozneje pa je bil izvoljen tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Slovenija je prvo večjo skakalnico dobila leta 1928, in to v Bohinju, štiri leta pozneje pa je Mednarodna smučarska zveza izdala prva pravila in navodila za graditev skakalnic. To je spodbudilo inženirja Stanka Bloudka, da je začel graditi prvo skakalnico v Planici. Končana je bila leta 1934. Na njej so Norvežani postavljali svetovne rekorde in najdaljšo znamko pomaknili na 99 metrov.
Leta 1936 je Bloudek s sodelavci skakalnico preuredil. Po njegovih zagotovilih je bila varna za skoke do 120 metrov. Ljubosumni Norvežani so trdili, da skakalnica ni varna, in svojim tekmovalcem niso dovolili nastopa na otvoritvenem tekmovanju. Tako se je v zgodovino skakalnega športa kot prvi, ki je preskočil sto metrov, vpisal Avstrijec Sepp Bradl. Dolžino 101 meter in pol je dosegel na današnji dan pred 80-imi leti.
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Neveljaven email naslov