Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V delavnici podobarja MATIJE TOMCA v Šentvidu pri Ljubljani je delalo tudi do dvanajst pomočnikov, pri njem pa sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic. Tomec je bil eden najpomebnejših podobarjev sredine 19. stoletja na Kranjskem, slovel je zlasti po kakovostni izdelavi. Večinoma v lesu je izdeloval oltarje in kipe, tabernaklje in drugo cerkveno opremo, bil pa je tudi pozlatar in restavrator. Pri historističnih zasnovah oltarjev se je opiral na predloge, pri oblikovanju kipov pa se je zgledoval po klasicizmu, ki ga je povezoval z nazarensko liričnostjo in zmernim realizmom ter po severnonemški zgodnji renesansi. Med najpomembnejšimi deli so oltarji in kipi v Braslovčah, v Šentvidu in Trnovem v Ljubljani, na Raki, v Šmihelu ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Podobar Matija Tomec se je rodil na današnji dan leta 1814 na Šújici v okolici Ljubljane.
Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil zadolžen ugledni arhitekt Maks Fabiani.
Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
—–
Filmski režiser JANE KAVČIČ je leta 1948 začel kot asistent režije pri prvem slovenskem povojnem igranem filmu »Na svoji zemlji« režiserja Franceta Štiglica. Pozneje je posnel več Filmskih obzornikov in kratkometražnih filmov. S prvimi celovečerci (»Akcija«, »Lov za zmajem«, »Minuta za umor«) je utrdil realistični pripovedni slog, ki ga označuje posluh za življenjsko prepričljiv dialog. Z »Nevidnim bataljonom« je leta 1967 segel na področje filma za otroke in mladino, ki je postalo njegova poglavitna usmeritev. V »Sreči na vrvici«, ki je eden naših najboljših filmov za otroke, v »Učnih letih izumitelja Polža«, v »Nobenem soncu«, v »Maji in vesoljčku« in v »Nepopisanem listu« se je potrdil kot odličen poznavalec psihe otrok in odraščajočih, kot spreten vodja mladih igralcev ter kot ustvarjalec posebnega tipa mladinske komedije.
Sicer pa se je v svojih filmih loteval na Slovenskem takrat še neraziskanih žanrov (kriminala, znanstvene fantastike) ter sodobnih tem. Za kratkometražne filme je pisal scenarije sam, pri večini celovečernih pa je bil soscenarist. Sodeloval je tudi pri radiu in televiziji. Za življenjsko delo je Jane Kavčič trikrat prejel Badjurovo nagrado, leta 1978 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2005 zlati red Republike Slovenije za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Logatcu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V delavnici podobarja MATIJE TOMCA v Šentvidu pri Ljubljani je delalo tudi do dvanajst pomočnikov, pri njem pa sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic. Tomec je bil eden najpomebnejših podobarjev sredine 19. stoletja na Kranjskem, slovel je zlasti po kakovostni izdelavi. Večinoma v lesu je izdeloval oltarje in kipe, tabernaklje in drugo cerkveno opremo, bil pa je tudi pozlatar in restavrator. Pri historističnih zasnovah oltarjev se je opiral na predloge, pri oblikovanju kipov pa se je zgledoval po klasicizmu, ki ga je povezoval z nazarensko liričnostjo in zmernim realizmom ter po severnonemški zgodnji renesansi. Med najpomembnejšimi deli so oltarji in kipi v Braslovčah, v Šentvidu in Trnovem v Ljubljani, na Raki, v Šmihelu ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Podobar Matija Tomec se je rodil na današnji dan leta 1814 na Šújici v okolici Ljubljane.
Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil zadolžen ugledni arhitekt Maks Fabiani.
Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo polemiko sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. A kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 111-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.
—–
Filmski režiser JANE KAVČIČ je leta 1948 začel kot asistent režije pri prvem slovenskem povojnem igranem filmu »Na svoji zemlji« režiserja Franceta Štiglica. Pozneje je posnel več Filmskih obzornikov in kratkometražnih filmov. S prvimi celovečerci (»Akcija«, »Lov za zmajem«, »Minuta za umor«) je utrdil realistični pripovedni slog, ki ga označuje posluh za življenjsko prepričljiv dialog. Z »Nevidnim bataljonom« je leta 1967 segel na področje filma za otroke in mladino, ki je postalo njegova poglavitna usmeritev. V »Sreči na vrvici«, ki je eden naših najboljših filmov za otroke, v »Učnih letih izumitelja Polža«, v »Nobenem soncu«, v »Maji in vesoljčku« in v »Nepopisanem listu« se je potrdil kot odličen poznavalec psihe otrok in odraščajočih, kot spreten vodja mladih igralcev ter kot ustvarjalec posebnega tipa mladinske komedije.
Sicer pa se je v svojih filmih loteval na Slovenskem takrat še neraziskanih žanrov (kriminala, znanstvene fantastike) ter sodobnih tem. Za kratkometražne filme je pisal scenarije sam, pri večini celovečernih pa je bil soscenarist. Sodeloval je tudi pri radiu in televiziji. Za življenjsko delo je Jane Kavčič trikrat prejel Badjurovo nagrado, leta 1978 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2005 zlati red Republike Slovenije za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Logatcu.
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov