Do propada Avstro-Ogrske je bila Knafljeva ustanova najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila na današnji dan pred 340-imi leti z listino, ki je izhajala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja.Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki – seveda močno obnovljena – stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič. 1961. leta je upravljanje Knafljeve ustanove prešlo v pristojnost ljubljanske univerze.

—–

FRANCE ZUPAN je po maturi leta 1909 na učiteljišču v Ljubljani obiskoval še slikarsko šolo pri Rihardu Jakopiču. Uveljavil se je kot izrazit krajinar, poleg ljubljanskih je slikal zlasti motive iz Slovenskih goric, Koroške, Dalmacije, Črne gore, Skopja in Sarajeva. Leta 1922 se je pridružil Klubu mladih, vendar ekspresionizma ni osvojil, opustil pa je barvito slikovitost in začel predmetom dajati kubično trdnost. Na vrhu svoje ustvarjalnosti se je spet približal “barvitemu realizmu”. France Zupan se je rodil na današnji dan leta 1887 v Ljubljani.

—–

Pomožni škof STANISLAV LENIČ je bil posvečen v duhovnika leta 1937, iz teologije pa je doktoriral deset let pozneje. V letih tik pred drugo svetovno vojno je delal v ljubljanskem Marijanišču, nato pa postal tajnik škofa Gregorija Rožmana ter bil priča vseh vojnih in povojnih dogodkov v zvezi z njim. Leta 1947 so Stanislava Leniča zaprli, obtožili sovražnega delovanja proti državi in obsodili na dvanajst let ječe. Zaprt je bil do leta 1955, nato pa postal župnik v Sodražici. V letih od 1967 do 1988 je bil ljubljanski pomožni škof in generalni vikar. Med drugim je vodil dušnopastirsko službo za slovenske izseljence in komisijo za pokoncilsko bogoslužno prenovo, duhovne poklice ter sakralno umetnost. Stanislav Lenič se je rodil na današnji dan leta 1911 v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.

——-

Vojaški poveljnik ALBERT GRUDEN BLISK je bil zaposlen kot kovinar v tržiških ladjedelnicah. Do leta 1942, ko je moral v italijansko vojsko, so ga italijanske oblasti večkrat zaprle. Leto pozneje je dezertiral, se priključil partizanom in čez čas postal komandant Varnostno obveščevalne službe za Slovensko Istro. Vodil je številne vojaške akcije ter sodeloval tudi v bojih za Trst. Po koncu vojne je delal pri Upravi državne varnosti, ilegalno tudi v Trstu; tam ga je zajela italijanska policija in ga za sedem mesecev zaprla. Pet let pozneje so ga v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo. Narodni heroj Albert Gruden Blisk se je rodil na današnji dan leta 1923 v Šempolaju na Tržaškem

—–

LEOPOLD BREGANT sodi med pionirje klinične psihologije pri nas. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je diplomiral iz prava in psihologije, za medicinsko psihologijo in za psihoanalizo pa se je specializiral v Nemčiji. Ukvarjal se je s psihoterapijo, korekcijo disocialnih motenj, medicinsko psihologijo in psihoanalizo v umetnosti. Med drugim je poučeval na medicinski fakulteti, več let pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani predaval psihodinamiko dramskih besedil. Leopold Bregant se je rodil na današnji dan lpred 90-imi leti v Mariboru.