Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent, pedagog in skladatelj JOSEF ZÖHRER je na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, čela in kompozicije, potem pa začel nastopati kot pianist. Leta 1865 je prišel v Ljubljano, bil najprej učitelj na glasbeni šoli Filharmonične družbe ter vodja njenega zbora, nato glasbeni ravnatelj te družbe, leta 1895 pa je postal njen častni član. Redno je vodil simfonične koncerte in prvič v Ljubljani izvedel več del Brahmsa, Brucknerja, Čajkovskega in Dvoržaka, pa tudi svoje lastne komorne in simfonične skladbe. Josef Zöhrer se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dunaju.
—–
Pianistka MARTA VALJÁLO – OSTERC je študij klavirja končala leta 1938 na Državnem konservatoriju v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjevala v Zagrebu. Bila je pedagoginja na šoli Glasbene matice in koncertna pianistka, med drugim v duu s Silvo Hrašovec. Z briljantno tehniko in živim umetniškim doživljanjem je izvajala bravurozne skladbe romantične in sodobne literature, zlasti soproga Slavka Osterca. Marta Valjalo – Osterc se je rodila na današnji dan leta 1900 v Přzemyslu na Poljskem.
—–
ALFONZ KOPRIVA je leta 1924 maturiral na mariborskem učiteljišču in nato do začetka druge svetovne vojne poučeval na različnih šolah po Sloveniji. Takrat so ga zaprli in leta 1942 skupaj z ženo izselili v taborišče na Württemberško. Pozneje sta v taborišču Siessen z ženo organizirala slovensko šolo in jo vodila do septembra leta 1945. Po vojni je končal še višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter sodeloval pri izdelavi slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in strokovne šole. Od leta 1956 je vodil pouk na otroškem oddelku mariborske bolnišnice; ta ni bil samo sestavni del terapije, pač pa tudi zagotovilo za nepretrgano osnovnošolsko izobraževanje mladih bolnikov. Učitelj Alfonz Kopriva se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gradcu.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
—–
Mednarodni olimpijski komite je na današnji dan leta 1992 priznal olimpijski komite Slovenije kot enega svojih članov. Tako so slovenski športniki že čez nekaj dni na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji lahko prvič nastopili pod našo zastavo. Priprave na ustanovitev slovenskega olimpijskega komiteja so se začele že leto prej: tako je bila 15. oktobra 1991. leta v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so ustanovitelji podpisali slovensko olimpijsko listino.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dirigent, pedagog in skladatelj JOSEF ZÖHRER je na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, čela in kompozicije, potem pa začel nastopati kot pianist. Leta 1865 je prišel v Ljubljano, bil najprej učitelj na glasbeni šoli Filharmonične družbe ter vodja njenega zbora, nato glasbeni ravnatelj te družbe, leta 1895 pa je postal njen častni član. Redno je vodil simfonične koncerte in prvič v Ljubljani izvedel več del Brahmsa, Brucknerja, Čajkovskega in Dvoržaka, pa tudi svoje lastne komorne in simfonične skladbe. Josef Zöhrer se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dunaju.
—–
Pianistka MARTA VALJÁLO – OSTERC je študij klavirja končala leta 1938 na Državnem konservatoriju v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjevala v Zagrebu. Bila je pedagoginja na šoli Glasbene matice in koncertna pianistka, med drugim v duu s Silvo Hrašovec. Z briljantno tehniko in živim umetniškim doživljanjem je izvajala bravurozne skladbe romantične in sodobne literature, zlasti soproga Slavka Osterca. Marta Valjalo – Osterc se je rodila na današnji dan leta 1900 v Přzemyslu na Poljskem.
—–
ALFONZ KOPRIVA je leta 1924 maturiral na mariborskem učiteljišču in nato do začetka druge svetovne vojne poučeval na različnih šolah po Sloveniji. Takrat so ga zaprli in leta 1942 skupaj z ženo izselili v taborišče na Württemberško. Pozneje sta v taborišču Siessen z ženo organizirala slovensko šolo in jo vodila do septembra leta 1945. Po vojni je končal še višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter sodeloval pri izdelavi slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in strokovne šole. Od leta 1956 je vodil pouk na otroškem oddelku mariborske bolnišnice; ta ni bil samo sestavni del terapije, pač pa tudi zagotovilo za nepretrgano osnovnošolsko izobraževanje mladih bolnikov. Učitelj Alfonz Kopriva se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gradcu.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
—–
Mednarodni olimpijski komite je na današnji dan leta 1992 priznal olimpijski komite Slovenije kot enega svojih članov. Tako so slovenski športniki že čez nekaj dni na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji lahko prvič nastopili pod našo zastavo. Priprave na ustanovitev slovenskega olimpijskega komiteja so se začele že leto prej: tako je bila 15. oktobra 1991. leta v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so ustanovitelji podpisali slovensko olimpijsko listino.
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov