Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov