Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PÁOLO SANTONÍNO, tudi Sanctoninus, ki se je rodil v prvi tretjini leta 1440 v Vidmu, je v “Popotnih dnevnikih” iz let od 1485 do 1487 dokaj natančno in vsebinsko bogato opisal življenje na Slovenskem ob koncu srednjega veka. Kot spremljevalec pomožnega škofa je na treh vizitacijskih potovanjih obiskal Koroško, Gorenjsko in Štajersko. Zapiske s potovanj je literarno obdelal v potopisu »Itinerarium«. Paolo Santonino je vtise pogosto zapisoval s humorjem ter tako ustvaril živo sliko verskih in bogoslužnih običajev, opise gradov, cerkva, mest in vasi, kulturnega življenja, socialnih razmer in celo kulinarike, saj ju je cekvena in posvetna gosposka med njunim popotovanjem povsod bogato pogostila.
—–
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan pred 107-imi leti vabil takšen plakat:
»EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah.
Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom.
Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan.
V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik.
Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona.
Vabi odbor!«
Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 107-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, a Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
—–
Novinar, gledališki kritik in prevajalec MARJAN JAVORNIK je leta 1948 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Sprva je delal v založništvu, od leta 1951 pa v novinarstvu. Med drugim je bil kulturni urednik pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, glavni direktor Časopisnega podjetja Ljudska pravica, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in odgovorni urednik Dela. V letih od 1973 do 1980 je bil direktor in glavni urednik radijskih programov Slovenije.
Čeprav nov v radijskem mediju, je pokazal izjemen posluh za nujne spremembe in iskanje novih poti. Tako je prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nacionalni radio na vseh treh programih delal prve korake v vsestransko oblikovno in vsebinsko posodobitev: rojevale so se novinarsko vodene informativne oddaje, prve aktualnopolitične oddaje živo, uveljavljale so se nove humoristično-satirične vsebine, Val 202 pa je prav v tistih letih postajal polnokrven sodoben radijski program.
Leta 1980 je Marjan Javornik postal programski direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, nekaj pozneje pa glavni urednik Enciklopedije Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom dobila leksikografske temelje in začela redno izhajati. Bil je aktiven družbenopolitični delavec; med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije ter predsednk svètov Akademije za gledališče, radio film in televizijo in Glasbene akademije, ukvarjal pa se je tudi z gledališko kritiko in književnim prevajalstvom. Trikrat je bil nagrajen s tedaj najvišjim novinarskim priznanjem – Tomšičevo nagrado. Marjan Javornik se je rodil na današnji dan leta 1924 v Velikih Laščah.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
PÁOLO SANTONÍNO, tudi Sanctoninus, ki se je rodil v prvi tretjini leta 1440 v Vidmu, je v “Popotnih dnevnikih” iz let od 1485 do 1487 dokaj natančno in vsebinsko bogato opisal življenje na Slovenskem ob koncu srednjega veka. Kot spremljevalec pomožnega škofa je na treh vizitacijskih potovanjih obiskal Koroško, Gorenjsko in Štajersko. Zapiske s potovanj je literarno obdelal v potopisu »Itinerarium«. Paolo Santonino je vtise pogosto zapisoval s humorjem ter tako ustvaril živo sliko verskih in bogoslužnih običajev, opise gradov, cerkva, mest in vasi, kulturnega življenja, socialnih razmer in celo kulinarike, saj ju je cekvena in posvetna gosposka med njunim popotovanjem povsod bogato pogostila.
—–
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan pred 107-imi leti vabil takšen plakat:
»EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah.
Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom.
Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan.
V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik.
Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona.
Vabi odbor!«
Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 107-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, a Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
—–
Novinar, gledališki kritik in prevajalec MARJAN JAVORNIK je leta 1948 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Sprva je delal v založništvu, od leta 1951 pa v novinarstvu. Med drugim je bil kulturni urednik pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, glavni direktor Časopisnega podjetja Ljudska pravica, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in odgovorni urednik Dela. V letih od 1973 do 1980 je bil direktor in glavni urednik radijskih programov Slovenije.
Čeprav nov v radijskem mediju, je pokazal izjemen posluh za nujne spremembe in iskanje novih poti. Tako je prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nacionalni radio na vseh treh programih delal prve korake v vsestransko oblikovno in vsebinsko posodobitev: rojevale so se novinarsko vodene informativne oddaje, prve aktualnopolitične oddaje živo, uveljavljale so se nove humoristično-satirične vsebine, Val 202 pa je prav v tistih letih postajal polnokrven sodoben radijski program.
Leta 1980 je Marjan Javornik postal programski direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, nekaj pozneje pa glavni urednik Enciklopedije Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom dobila leksikografske temelje in začela redno izhajati. Bil je aktiven družbenopolitični delavec; med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije ter predsednk svètov Akademije za gledališče, radio film in televizijo in Glasbene akademije, ukvarjal pa se je tudi z gledališko kritiko in književnim prevajalstvom. Trikrat je bil nagrajen s tedaj najvišjim novinarskim priznanjem – Tomšičevo nagrado. Marjan Javornik se je rodil na današnji dan leta 1924 v Velikih Laščah.
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov