Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samostan v Stični je bil ustanovljen v obdobju, ko je bil cistercijanski red na vrhuncu in v največjem razcvetu. V 12. stoletju ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin, njegov naslednik Folknand pa je v Stični utemeljil bogoslovni študij ter uredil skriptorij – prepisovalnico rokopisov – v katerem so nastajale knjige, ki so bile estetsko enakovredne rokopisom drugih samostanov v Evropi. V samostanu je bila tudi glasbena šola, v kateri je verjetno dobil prvo glasbeno izobrazbo naš znameniti skladatelj Jakob Petelin Gallus. Daleč naokoli je bila znana tudi samostanska lekarna, saj so se nekateri redovniki ukvarjali z zdravilstvom. Redovno življenje v stiškem samostanu se je začelo na današnji dan leta 1135, torej pred 882-imi leti
—–
Filmska igralka IDA KRAVANJA se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ito Rino, njena igralska pot pa se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je odigrala v
Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Divači.
—–
Gledališka igralka ALENKA SVETEL je že kot gimnazijka obiskovala dramski oddelek ljubljanskega konservatorija in glasbeno akademijo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je diplomirala leta 1971. Od leta 1944 do 1952 je bila angažirana v ljubljanski Drami, nato pa se je v Mestnem gledališču ljubljanskem razvila v eno njegovih vodilnih igralk. Precej je sodelovala tudi pri ljubljanskem radiu. Sodila je med igralke, ki so z enakim posluhom oblikovale mladostne, celo napol otroške vloge in tudi bolj zapletene značajske like. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
——
Med številnimi sistematičnimi ukrepi mestnih oblasti za modernizacijo Ljubljane po hudem potresu leta 1895 je bila tudi ureditev novega pokopališča pri Svetem križu (danes ljubljanske Žale), v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so mestne oblasti ugotovile, da način pokopavanja s pogrebnim sprevodom od pokojnikovega doma do precej oddaljenega novega pokopališča ni več primeren. Izdelavo projekta poslovilnih vežic so zaupale arhitektu Jožetu Plečniku.
Pri načrtovanju Žal se je mojstru Plečniku – imenoval jih je Vrt vseh svetih – zdelo najpomembneje ustvariti okolje, v katerem bodo sorodniki s svojo bolečino in žalostjo ob pokojniku sami in zbrani. Temu naj bi bilo namenjeno vse: vežice s svojo bogato arhitekturo, imenovane po zavetnikih nekaterih ljubljanskih župnij, živa meja, ki jih ločuje, drevje, klopi, znamenja in svetilke ob poteh. Veličastni stebrasti nadstropni portal Žal simbolizira tenko ločnico med življenjem in smrtjo, v urbanem okolju pa simbolična vrata, ki ločujejo mesto živih od mesta mrtvih. Ljubljansko pokopališče Žale so slovesno odprli na današnji dan leta 1940.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Samostan v Stični je bil ustanovljen v obdobju, ko je bil cistercijanski red na vrhuncu in v največjem razcvetu. V 12. stoletju ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin, njegov naslednik Folknand pa je v Stični utemeljil bogoslovni študij ter uredil skriptorij – prepisovalnico rokopisov – v katerem so nastajale knjige, ki so bile estetsko enakovredne rokopisom drugih samostanov v Evropi. V samostanu je bila tudi glasbena šola, v kateri je verjetno dobil prvo glasbeno izobrazbo naš znameniti skladatelj Jakob Petelin Gallus. Daleč naokoli je bila znana tudi samostanska lekarna, saj so se nekateri redovniki ukvarjali z zdravilstvom. Redovno življenje v stiškem samostanu se je začelo na današnji dan leta 1135, torej pred 882-imi leti
—–
Filmska igralka IDA KRAVANJA se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ito Rino, njena igralska pot pa se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je odigrala v
Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Divači.
—–
Gledališka igralka ALENKA SVETEL je že kot gimnazijka obiskovala dramski oddelek ljubljanskega konservatorija in glasbeno akademijo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je diplomirala leta 1971. Od leta 1944 do 1952 je bila angažirana v ljubljanski Drami, nato pa se je v Mestnem gledališču ljubljanskem razvila v eno njegovih vodilnih igralk. Precej je sodelovala tudi pri ljubljanskem radiu. Sodila je med igralke, ki so z enakim posluhom oblikovale mladostne, celo napol otroške vloge in tudi bolj zapletene značajske like. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
——
Med številnimi sistematičnimi ukrepi mestnih oblasti za modernizacijo Ljubljane po hudem potresu leta 1895 je bila tudi ureditev novega pokopališča pri Svetem križu (danes ljubljanske Žale), v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so mestne oblasti ugotovile, da način pokopavanja s pogrebnim sprevodom od pokojnikovega doma do precej oddaljenega novega pokopališča ni več primeren. Izdelavo projekta poslovilnih vežic so zaupale arhitektu Jožetu Plečniku.
Pri načrtovanju Žal se je mojstru Plečniku – imenoval jih je Vrt vseh svetih – zdelo najpomembneje ustvariti okolje, v katerem bodo sorodniki s svojo bolečino in žalostjo ob pokojniku sami in zbrani. Temu naj bi bilo namenjeno vse: vežice s svojo bogato arhitekturo, imenovane po zavetnikih nekaterih ljubljanskih župnij, živa meja, ki jih ločuje, drevje, klopi, znamenja in svetilke ob poteh. Veličastni stebrasti nadstropni portal Žal simbolizira tenko ločnico med življenjem in smrtjo, v urbanem okolju pa simbolična vrata, ki ločujejo mesto živih od mesta mrtvih. Ljubljansko pokopališče Žale so slovesno odprli na današnji dan leta 1940.
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Neveljaven email naslov