FRANC HOČEVAR sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike ter bil pozneje redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na slednji je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1853 v Metliki.
—–
Gledališki in filmski igralec ter režiser ZVONIMIR ROGOZ se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Zagrebu. Obiskoval je dramsko šolo na Dunaju in v Zagrebu. Od leta 1919 je deset let nastopal v Ljubljani, nato pa petnajst let v Pragi, kjer je igral tudi v tridesetih filmih; tudi v znanem “Erotikonu”, v katerem je zaslovela naša igralka Ita Rina. V desetih letih svojega delovanja v Ljubljani je bil Zvonimir Rogoz eden najbolj zaželjenih gralcev; bil je ljubljenec velikega dela občinstva, pa tudi kritike. Po drugi svetovni vojni se je vrnil v Zagreb in nastopal do visoke starosti; umrl je nekaj mesecev po svojem stotem rojstnem dnevu.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil slikar FRANCE PODREKAR. Uveljavil se je predvsem kot portretist in ilustrator. Še v obdobju avstro-ogrske monarhije je v dnevnikih in humorističnih časopisih objavljal ostre in satirične protiavstrijske karikature. Med svetovnima vojnama se je najbolj posvečal karikaturi; ilustriral je 23 knjig, največ mladinskih. France Podrekar je bil tudi restavrator in kustos Mestnega muzeja v Ljubljani.
—–
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je ostalo vprašanje prihodnosti Koroške sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni mogla več spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Za to je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A.
Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil senžermenske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volilcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem teptanje vseh predplebiscitnih obljub iz senžermenske pogodbe.