Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po popolnem zastoju v tiskanju slovenskih knjig po obdobju protireformacije konec 16. stoletja so se časi spremenili šele stoletje pozneje. Duhovništvo je nadaljevalo delo protestantskih pisateljev, izobraženci pa so posnemali dejavnost italijanskih akademij. Obe smeri sta bili združeni v osebnosti ljubljanskega rojaka in cerkvenega dostojanstvenika, obnovitelja slovenske katoliške književnosti JANEZA LUDVIKA SCHŐNLEBNA.
Zaslovel je kot cerkveni govornik; pozneje je v nemščini in latinščini izdal več zvezkov pridig, čeprav je sam pridigal v slovenščini. Priredil je drugo izdajo lekcionarja ter mu dodal katekizem in pesmarico. Njegove latinske genealske (rodoslovne) knjige o kranjskem plemstvu, zgodovino kranjske dežele in nekaj drugega rokopisnega gradiva je uporabil Valvasor za svojo knjigo Slava vojvodine Kranjske. Janez Ludvik Schőnleben se je rodil na današnji dan leta 1618 v Ljubljani.
—–
Graver, medaljer in slikar FRANC ANDREJ ŠEGA se je izučil pri očetu, nato delal kot pomočnik v Kamniku, večino svojega življenja pa je preživel v Münchnu. Tam je bil med drugim dvorni medaljer bavarskih volilnih knezov, dobival je tudi številna cerkvena naročila, na Dunaju pa je med drugim v vosku portretiral celo cesarico Marijo Terezijo Zaradi visoke umetniške vrednosti njegovih del, ki sodijo v čas poznega baroka, ga uvrščajo med najboljše evropske medaljerje 18. stoletja. Franc Andrej Šega se je rodil na današnji dan leta1711 v Novem mestu.
—–
Čas v začetku 19. stoletja, ko so Slovencem vladali Napoleonovi Francozi, je ostal zapisan v našem slovstvu v dobrem in slabem. Med te vsekakor sodijo zgodbe o francoskem novačenju Slovencev v Napoleonovo vojsko. Tako je Josip Jurčič temu posvetil zgodbo »Spomini starega Slovenca«. V njej je opisal dogajanje v Ilirskem polku, kot se je imenovala enota francoske vojske, v katero so novačili Slovence iz Ilirskih provinc. Ukaz o ustanovitvi je Napoleon podpisal na današnji dan leta 1810.
Polk s francoskim imenom »Regiment d´Illyrie« pa je imel že na začetku težave z moštvom. Nabornike so lovili Francozi in domači ljudje, le kmečkim sinovom, šolanim meščanom in rudarjem se jim jih ni bilo treba bati. Ujete so navadno v okovih pripeljali v Ljubljano, tam pa jih je prevzela vojska. Spet so skušali pobegniti in Francozi so jih nekaj ubili takoj, nekaj pa tudi kaznovali s smrtjo. Ko so nasilno polovljene nabornike izurili, so jih poslali v boje po Evropi. Iz Napoleonovega Ilirskega polka so se domov vrnili le redki.
—–
Gledališka in filmska igralka DUŠA POČKAJ sodi med najpomembnejše dramske ustvarjalke povojnih rodov. Že med študijem na Akademiji za igralsko umetnost – leta 1949 je bila med prvimi diplomantkami – je igrala manjše vloge v Drami SNG Ljubljana, v gledališki hiši, ki ji je ostala zavezana do smrti. Že med prvimi nastopi je opozorila nase z ekspresivno navzočnostjo, temnim glasom in izrazitimi upodobitvami značajev. Ob dramskih postavah iz modernega svetovnega in slovenskega repertoarja je izvirno in izrazito upodabljala tudi vloge iz starejše in polpretekle dramske klasike. Uspešno je igrala v televizijskih dramah in številnih filmih.
Za svoje delo je Duša Počkajeva dobila puljsko Zlato areno ter Sterijevo in Prešernovo nagrado. Veliko je dala tudi slovenski radijski igri; nastopala je v več kot sto vlogah. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Lendavi.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po popolnem zastoju v tiskanju slovenskih knjig po obdobju protireformacije konec 16. stoletja so se časi spremenili šele stoletje pozneje. Duhovništvo je nadaljevalo delo protestantskih pisateljev, izobraženci pa so posnemali dejavnost italijanskih akademij. Obe smeri sta bili združeni v osebnosti ljubljanskega rojaka in cerkvenega dostojanstvenika, obnovitelja slovenske katoliške književnosti JANEZA LUDVIKA SCHŐNLEBNA.
Zaslovel je kot cerkveni govornik; pozneje je v nemščini in latinščini izdal več zvezkov pridig, čeprav je sam pridigal v slovenščini. Priredil je drugo izdajo lekcionarja ter mu dodal katekizem in pesmarico. Njegove latinske genealske (rodoslovne) knjige o kranjskem plemstvu, zgodovino kranjske dežele in nekaj drugega rokopisnega gradiva je uporabil Valvasor za svojo knjigo Slava vojvodine Kranjske. Janez Ludvik Schőnleben se je rodil na današnji dan leta 1618 v Ljubljani.
—–
Graver, medaljer in slikar FRANC ANDREJ ŠEGA se je izučil pri očetu, nato delal kot pomočnik v Kamniku, večino svojega življenja pa je preživel v Münchnu. Tam je bil med drugim dvorni medaljer bavarskih volilnih knezov, dobival je tudi številna cerkvena naročila, na Dunaju pa je med drugim v vosku portretiral celo cesarico Marijo Terezijo Zaradi visoke umetniške vrednosti njegovih del, ki sodijo v čas poznega baroka, ga uvrščajo med najboljše evropske medaljerje 18. stoletja. Franc Andrej Šega se je rodil na današnji dan leta1711 v Novem mestu.
—–
Čas v začetku 19. stoletja, ko so Slovencem vladali Napoleonovi Francozi, je ostal zapisan v našem slovstvu v dobrem in slabem. Med te vsekakor sodijo zgodbe o francoskem novačenju Slovencev v Napoleonovo vojsko. Tako je Josip Jurčič temu posvetil zgodbo »Spomini starega Slovenca«. V njej je opisal dogajanje v Ilirskem polku, kot se je imenovala enota francoske vojske, v katero so novačili Slovence iz Ilirskih provinc. Ukaz o ustanovitvi je Napoleon podpisal na današnji dan leta 1810.
Polk s francoskim imenom »Regiment d´Illyrie« pa je imel že na začetku težave z moštvom. Nabornike so lovili Francozi in domači ljudje, le kmečkim sinovom, šolanim meščanom in rudarjem se jim jih ni bilo treba bati. Ujete so navadno v okovih pripeljali v Ljubljano, tam pa jih je prevzela vojska. Spet so skušali pobegniti in Francozi so jih nekaj ubili takoj, nekaj pa tudi kaznovali s smrtjo. Ko so nasilno polovljene nabornike izurili, so jih poslali v boje po Evropi. Iz Napoleonovega Ilirskega polka so se domov vrnili le redki.
—–
Gledališka in filmska igralka DUŠA POČKAJ sodi med najpomembnejše dramske ustvarjalke povojnih rodov. Že med študijem na Akademiji za igralsko umetnost – leta 1949 je bila med prvimi diplomantkami – je igrala manjše vloge v Drami SNG Ljubljana, v gledališki hiši, ki ji je ostala zavezana do smrti. Že med prvimi nastopi je opozorila nase z ekspresivno navzočnostjo, temnim glasom in izrazitimi upodobitvami značajev. Ob dramskih postavah iz modernega svetovnega in slovenskega repertoarja je izvirno in izrazito upodabljala tudi vloge iz starejše in polpretekle dramske klasike. Uspešno je igrala v televizijskih dramah in številnih filmih.
Za svoje delo je Duša Počkajeva dobila puljsko Zlato areno ter Sterijevo in Prešernovo nagrado. Veliko je dala tudi slovenski radijski igri; nastopala je v več kot sto vlogah. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Lendavi.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Neveljaven email naslov