Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let – je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.
—–
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.
—–
Operna pevka in pedagoginja VANDA WISTINGHAUSEN CHULAWSKA je leta 1902 v Dresdnu diplomirala iz solopetja. Kot dramatična sopranistka je med drugim nastopala v Olomoucu, Katovicah, na Dunaju in v Celovcu, nato pa je bila v letih od 1920 do 1942 ena vodilnih pevskih pedagoginj na šoli Glasbene matice in pozneje na konservatoriju oziroma glasbeni akademiji v Ljubljani. Vzgojila je več znanih slovenskih opernih pevcev. Vanda Wistinghausen Chulawska se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Lvovu na Poljskem.
—–
Na današnji dan leta 1908 se je v Laporju pri Slovenski Bistrici rodil klasični filolog in prevajalec SILVESTER KOPRIVA. Napisal je več učbenikov za latinščino ter objavil približno dvesto latinskih prevodov pesmi iz slovenskega, srbskega, hrvaškega, makedonskega, češkega, nemškega in ruskega jezika ter spesnil tudi več izvirnih latinskih pesmi, predvsem priložnostnih. Večino teh in nekaj prevodov je Silvester Kopriva leta 1989 izdal v zbirki “Versus Latini”, v knjigi “Ljubljana skozi čas” pa je latinske in druge napise na ljubljanskih spomenikih in zgradbah prikazal in povezal z zgodovinskim ozadjem.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let – je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.
—–
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.
—–
Operna pevka in pedagoginja VANDA WISTINGHAUSEN CHULAWSKA je leta 1902 v Dresdnu diplomirala iz solopetja. Kot dramatična sopranistka je med drugim nastopala v Olomoucu, Katovicah, na Dunaju in v Celovcu, nato pa je bila v letih od 1920 do 1942 ena vodilnih pevskih pedagoginj na šoli Glasbene matice in pozneje na konservatoriju oziroma glasbeni akademiji v Ljubljani. Vzgojila je več znanih slovenskih opernih pevcev. Vanda Wistinghausen Chulawska se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Lvovu na Poljskem.
—–
Na današnji dan leta 1908 se je v Laporju pri Slovenski Bistrici rodil klasični filolog in prevajalec SILVESTER KOPRIVA. Napisal je več učbenikov za latinščino ter objavil približno dvesto latinskih prevodov pesmi iz slovenskega, srbskega, hrvaškega, makedonskega, češkega, nemškega in ruskega jezika ter spesnil tudi več izvirnih latinskih pesmi, predvsem priložnostnih. Večino teh in nekaj prevodov je Silvester Kopriva leta 1989 izdal v zbirki “Versus Latini”, v knjigi “Ljubljana skozi čas” pa je latinske in druge napise na ljubljanskih spomenikih in zgradbah prikazal in povezal z zgodovinskim ozadjem.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Neveljaven email naslov