Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 973 je cesar Oton II. z dvema darovnicama podelil freisinškemu škofu obsežno posest na Kranjskem in tako ustanovil velíko zemljiško gospostvo s sedežem v Škofji Loki; od tod ji tudi pridevek “škofja”. Freisinški zemljiški gospodje so v dobi srednjeveške kolonizacije dali temu okolišu značilen pečat v etničnem in gospodarskem pogledu; sem so naseljevali nemške koloniste, pokrajino pa so intenzivno kultivirali.
Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi je enega izmed freisinških zemljiških gospodov med potovanjem v Poljansko dolino napadel medved. Zamorec, ki je spremljal gospoda, pa je medveda ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. In tako je zamorec s krono postal simbol freisinške škofije, pa tudi Škofje Loke.
—–
Stiški rokopis je slovenski jezikovni spomenik, ki je nastal okoli leta 1428 v samostanu Stična na Dolenjskem. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Dvanajst let pozneje je cisterijanec slovenskega rodu v isti priročnik zapisal še prvo kitico velikonočne pesmi »Naš Gospud je od smerti vstal« in različico splošne spovedi »Ja se adpavem hudiču«.
V knjigi je še latinsko-slovenski glosarček s sedmimi iztočnicami, ki pomeni začetek slovenskega slovaropisja. Cistercijanski samostan v Stični je bil vedno ognjišče domače besede in od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. Ustanovna listina samostana je bila izdana na današnji dan leta 1136.
.—–
Pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom BERNARD PERGER se je rodil okoli leta 1440 v Zgornji Ščavnici pri Lenartu. Sodi med humaniste slovenskega rodu, ki so poučevali po takratnih univerzah – Perger na dunajski – in so s svojo napredno usmerjenostjo iz teh ustanov izrivali ostanke srednjeveških metod. Pomembne so Pergerjeve reforme pouka latinščine. 1479. leta je sestavil latinsko slovnico “Gramatica nova”; z njo se je odvrnil od tradicij srednjeveških sholastičnih slovnic in se oprl na italijanski humanizem. Ta slovnica je doživela vsaj trideset izdaj. Bernardu Pergerju je cesar Friderik III. zaupal tudi pomembne diplomatske naloge.
Gledališka igralka in pedagoginja MIHAELA ŠARIČ se je rodila na današnji dan leta 1891 v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Odlomek je iz radijske igre »Pod mlečnim gozdom«, posnete pred pol stoletja. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 973 je cesar Oton II. z dvema darovnicama podelil freisinškemu škofu obsežno posest na Kranjskem in tako ustanovil velíko zemljiško gospostvo s sedežem v Škofji Loki; od tod ji tudi pridevek “škofja”. Freisinški zemljiški gospodje so v dobi srednjeveške kolonizacije dali temu okolišu značilen pečat v etničnem in gospodarskem pogledu; sem so naseljevali nemške koloniste, pokrajino pa so intenzivno kultivirali.
Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi je enega izmed freisinških zemljiških gospodov med potovanjem v Poljansko dolino napadel medved. Zamorec, ki je spremljal gospoda, pa je medveda ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. In tako je zamorec s krono postal simbol freisinške škofije, pa tudi Škofje Loke.
—–
Stiški rokopis je slovenski jezikovni spomenik, ki je nastal okoli leta 1428 v samostanu Stična na Dolenjskem. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Dvanajst let pozneje je cisterijanec slovenskega rodu v isti priročnik zapisal še prvo kitico velikonočne pesmi »Naš Gospud je od smerti vstal« in različico splošne spovedi »Ja se adpavem hudiču«.
V knjigi je še latinsko-slovenski glosarček s sedmimi iztočnicami, ki pomeni začetek slovenskega slovaropisja. Cistercijanski samostan v Stični je bil vedno ognjišče domače besede in od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. Ustanovna listina samostana je bila izdana na današnji dan leta 1136.
.—–
Pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom BERNARD PERGER se je rodil okoli leta 1440 v Zgornji Ščavnici pri Lenartu. Sodi med humaniste slovenskega rodu, ki so poučevali po takratnih univerzah – Perger na dunajski – in so s svojo napredno usmerjenostjo iz teh ustanov izrivali ostanke srednjeveških metod. Pomembne so Pergerjeve reforme pouka latinščine. 1479. leta je sestavil latinsko slovnico “Gramatica nova”; z njo se je odvrnil od tradicij srednjeveških sholastičnih slovnic in se oprl na italijanski humanizem. Ta slovnica je doživela vsaj trideset izdaj. Bernardu Pergerju je cesar Friderik III. zaupal tudi pomembne diplomatske naloge.
Gledališka igralka in pedagoginja MIHAELA ŠARIČ se je rodila na današnji dan leta 1891 v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Odlomek je iz radijske igre »Pod mlečnim gozdom«, posnete pred pol stoletja. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov