Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje.

Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. Tudi krščanstvo je rajnke že od nekdaj  primerno častilo. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj.

Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal  dan  vseh  svetnikov,  dan  mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.

—–

Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan pred sto leti je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor za jugoslovansko posest  in da v imenu nove države prevzema vojaško poveljstvo nad njim in vso Spodnjo Štajersko. Častniki nemške narodnosti so se njegovi zahtevi uklonili.

Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra na njegov predlog imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zastražil mostove, javne objekte in večino vojašnic. Čez dva dni se je nemška vojska začela umikati v Avstrijo. S tem je bil nekaj dni star sklep nemškega mariborskega občinskega zastopstva, ki je Maribor in njemu pripadajočo gospodarsko okolico razglasil za del nove  Republike nemške Avstrije, izničen.

—–

Na današnji dan pred dvesto leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil politik KAREL     LAVRIČ. V javnosti je prvič nastopil leta 1848, ko je v časniku Laibacher Zeitung zagovarjal povezavo slovenskih dežel z Nemško zvezo. Leta 1852 se je kot odvetnik preselil v Tolmin in se vključil v slovensko narodno gibanje.   Pomagal  je  ustanoviti čitalnico in se pozneje uveljavil kot organizator čitalnic na Primorskem. Poudarjal je narodnost kot životvorno misel in svobodo kot vir vsega lepega in dobrega. Leta 1868 se je vključil v taborsko gibanje ter bil organizator in govornik na 3. slovenskem taboru pri Šempasu. Karel Lavrič je dosledno zagovarjal jezikovno enakopravnost, zedinjeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstrije.

—–

V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistične organizacije TIGR (“Trst, Istra, Gorica, Reka”) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.