Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

14.01.2019


Slikar MICHAEL SCOBL je pripadal ugledni  stari družini, ki je živela v Slovenj Gradcu v obdobju od leta 1600 do 1747. Prvič je bil omenjen leta 1632, leta 1644 pa je bil mestni sodnik. Med številnimi slovenjgraškimi slikarji iz prve polovice 17. stoletja je bil očitno osrednja osebnost. Močno je vplival na druge slikarje, a le redki so dosegli njegovo mojstrstvo. Imel je izrazito samosvoj izraz z občutnim  nadihom lepote, ki blaži epigonske črte.  Njegovo najboljše delo je lirična slika “Zaroka svete Katarine”, nastala leta 1638 v stranskem oltarju župnijske cerkve v Slovenj Gradcu. Slikarski opus Michaela Scobla še ni v celoti raziskan in ovrednoten.

—–

JOŽEF  VEST  je v Gradcu študiral filozofijo in medicino ter zasebno tudi kmetijstvo. Od leta 1803 je živel v okolici Kranja in petnajst let služboval kot častnik v vojski. Leta 1820 je na ljubljanskem liceju začel predavati kmetijstvo, leto pozneje pa mu je Kranjska kmetijska družba zaupala ustanovitev poskusnega vrta z drevesnico na posestvu na Poljanah v Ljubljani; tam je med drugim zbiral tudi evropske sorte sadja. Objavljal je strokovna poročila o gojenju sadnih dreves, sadjarjem brezplačno oddajal cepiče, prirejal tečaje ter propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in pospeševanje sadjarstva v hribovskih vaseh. Jožef Vest se je rodil na današnji dan pred 250-imi  leti v Celovcu.

—–

Pesnik, pisatelj in dramatik FRAN ROŠ  se je rodil na današnji dan leta 1898 v Kranju. Bil je učitelj v Preboldu in Celju. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je delal v celjskih pedagoških službah. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu “Savinja”. Glasilo je urejal pesnik Rudolf Maister – Vojanov, ki je bil tedaj stotnik v Celju.  Pozneje se je lotil različnih literarnih zvrsti: leta 1929 je izdal mladinsko povest “Juretovo potovanje in še kaj”, leta 1946 komedijo “Mokrodolci”, in  leto pozneje pesniško zbirko “Iz ječe in pregnanstva”. Velik uspeh  je doživela njegova dramatizacija “Desetnice Alenčice”. Pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš je napisal tudi zgodovinsko dokumentarno delo “Slovenski izgnanci v Srbiji od  1941. do 1945. leta”.

—–

Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki.

Ljubljanski velesejem je postal osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.

Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.

Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, na katerem so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

14.01.2019


Slikar MICHAEL SCOBL je pripadal ugledni  stari družini, ki je živela v Slovenj Gradcu v obdobju od leta 1600 do 1747. Prvič je bil omenjen leta 1632, leta 1644 pa je bil mestni sodnik. Med številnimi slovenjgraškimi slikarji iz prve polovice 17. stoletja je bil očitno osrednja osebnost. Močno je vplival na druge slikarje, a le redki so dosegli njegovo mojstrstvo. Imel je izrazito samosvoj izraz z občutnim  nadihom lepote, ki blaži epigonske črte.  Njegovo najboljše delo je lirična slika “Zaroka svete Katarine”, nastala leta 1638 v stranskem oltarju župnijske cerkve v Slovenj Gradcu. Slikarski opus Michaela Scobla še ni v celoti raziskan in ovrednoten.

—–

JOŽEF  VEST  je v Gradcu študiral filozofijo in medicino ter zasebno tudi kmetijstvo. Od leta 1803 je živel v okolici Kranja in petnajst let služboval kot častnik v vojski. Leta 1820 je na ljubljanskem liceju začel predavati kmetijstvo, leto pozneje pa mu je Kranjska kmetijska družba zaupala ustanovitev poskusnega vrta z drevesnico na posestvu na Poljanah v Ljubljani; tam je med drugim zbiral tudi evropske sorte sadja. Objavljal je strokovna poročila o gojenju sadnih dreves, sadjarjem brezplačno oddajal cepiče, prirejal tečaje ter propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in pospeševanje sadjarstva v hribovskih vaseh. Jožef Vest se je rodil na današnji dan pred 250-imi  leti v Celovcu.

—–

Pesnik, pisatelj in dramatik FRAN ROŠ  se je rodil na današnji dan leta 1898 v Kranju. Bil je učitelj v Preboldu in Celju. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je delal v celjskih pedagoških službah. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu “Savinja”. Glasilo je urejal pesnik Rudolf Maister – Vojanov, ki je bil tedaj stotnik v Celju.  Pozneje se je lotil različnih literarnih zvrsti: leta 1929 je izdal mladinsko povest “Juretovo potovanje in še kaj”, leta 1946 komedijo “Mokrodolci”, in  leto pozneje pesniško zbirko “Iz ječe in pregnanstva”. Velik uspeh  je doživela njegova dramatizacija “Desetnice Alenčice”. Pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš je napisal tudi zgodovinsko dokumentarno delo “Slovenski izgnanci v Srbiji od  1941. do 1945. leta”.

—–

Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki.

Ljubljanski velesejem je postal osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.

Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.

Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, na katerem so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.


08.09.2023

11. september - Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske (1871)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

10. september - pred 100 leti se je rodil filmski režiser Jane Kavčič

Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

9. september - Mara Kralj (1909) likovna ustvarjalka

Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

8. september - ko je Italijansko okupacijsko vojaštvo odložilo orožje (1943)

Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

7. september - Niko Kralj, arhitekt - industrijski oblikovalec (1920)

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

5. september - 75 let hidroeletrarne Mariborski otok (1948)

Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

4. september - Silvan Furlan (1953) snovalec prvega umetniškega kinematografa pri nas

Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna


27.08.2023

3. september - ko je Postojna mesto postala (1909)

Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča


27.08.2023

2. september - agronom Viktor Repanšek (1913) in nove sorte krompirja

Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

1. september - pred 100 leti (1923) se je v Puconcih rodil književnik Frank Bükvič

Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

31. avgust - »Vranov let v svobodo« s partizansko pomočjo (1944)

Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko


27.08.2023

30. avgust - 1400 let od kronanja kralja Sama (623)

Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

29. avgust - slovenski pilot, junak slovaške vstaje leta 1944

Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"


27.08.2023

28. avgust - sporočilo Bogojinske resolucije (1926)

Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944


20.08.2023

27. avgust - Aci Bertoncelj (1939) mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre

Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

26. avgust - Boris Pahor(1913) "za svobodo smo plačali visoko ceno"

Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

25. avgust - Robert Stolz(1880) od mariborskega do svetovnih odrov

Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem


20.08.2023

24. avgust - Avgust Černigoj (1898) slikar, grafik in scenograf

Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

23. avgust - pred 100 leti se je rodil zgodovinar Marjan Britovšek

Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 22 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov