Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fedor Bamberg, Lidija Osterc, Miroslava Geč Korošec
Na današnji dan leta 1817 se je na Saškem rodil tiskar in založnik FEDOR BAMBERG. Najprej je bil knjigoveški delavec pri znanem ljubljanskem tiskarju Ignacu Kleinmayrju, leta 1846 pa je postal solastnik tega podjetja. Tiskarno je opremil s sodobnimi stroji za hitrejše tiskanje časnikov in tiskovin. Izdajal je nemško uradno glasilo “Laibacher Zeitung” in njegovo domoznanstveno prilogo “Blätter aus Krain”.
—–
Pred obdobjem množičnega odhajanja Slovencev v Združene države Amerike je v zadnjem desetletju 19. stoletja del Primorske, Notranjske, Dolenjske pa tudi Štajerske zajela tako imenovana “brazilijanska mrzlica”. V tej južnoameriški deželi se je namreč po odpravi suženjstva pokazala potreba po kmečki delovni sili za obdelovanje plantaž kave in sladkornega trsa ter za drvarjenje v brezmejnih gozdovih. Krožile so zgodbe, da se tam cedita med in mleko, da je zlata na stote, da tam več pšenice poteptajo kot pri nas iz nje kruha spekó in da pobirajo diamante kar po cestah. A ni bilo tako, saj so iz Brazilije prihajala pretresljiva pisma izseljencev, ki so jih slovenski časniki radi objavljali v svarilo pred odhodom v to državo.
“Hudo mi je pri srcu, ko se spomnim svoje domovine. Kolik razloček! Tu je od Boga in dobrega sveta zapuščena dežela, kamor so menda najprej roparje pošiljali … Nas je tukaj nad deset Kranjcev; vsi bi se radi vrnili domov, ko bi le mogli, a nimamo za vožnjo. Pošljite mi vsaj sto goldinarjev, da morem od tukaj! Nikomur ne želim tacega življenja in vsacega svarim, naj ne hodi v daljno Brazilijo!”
Na današnji dan leta 1893 je bilo v časniku “Slovenec” objavljeno tudi “Svarilo” deželne vlade Kranjske, naj ljudje ne verjamejo praznim in varljivim obljubam izselitvenih agentov in naj si raje v domovini služijo kruh, kot pa da se prevarani ”pogreznejo v največjo bedo”.
—–
LIDIJA OSTERC, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja.
Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah.
V 80-ih letih prejšnjega stolertja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanje lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Mariboru rodila pravnica MIROSLAVA GEČ KOROŠEC. Diplomirala je v Ljubljani, doktorirala pa leta 1976 v Műnchnu. Delala je na sodiščih na Ptuju in v Mariboru, na generalnem jugoslovanskem konzulatu v Műnchnu, od leta 1986 pa je bila redna profesorica na mariborski pravni fakulteti. Strokovno in raziskovalno se je usmerila zlasti v mednarodno zasebno in primerjalno ter družinsko pravo. Miroslava Geč Korošec je bila v letih od 1998 do 2000 sodnica na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, Univerza v Mariboru pa ji je podelila tudi naslov zaslužne profesorice.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Fedor Bamberg, Lidija Osterc, Miroslava Geč Korošec
Na današnji dan leta 1817 se je na Saškem rodil tiskar in založnik FEDOR BAMBERG. Najprej je bil knjigoveški delavec pri znanem ljubljanskem tiskarju Ignacu Kleinmayrju, leta 1846 pa je postal solastnik tega podjetja. Tiskarno je opremil s sodobnimi stroji za hitrejše tiskanje časnikov in tiskovin. Izdajal je nemško uradno glasilo “Laibacher Zeitung” in njegovo domoznanstveno prilogo “Blätter aus Krain”.
—–
Pred obdobjem množičnega odhajanja Slovencev v Združene države Amerike je v zadnjem desetletju 19. stoletja del Primorske, Notranjske, Dolenjske pa tudi Štajerske zajela tako imenovana “brazilijanska mrzlica”. V tej južnoameriški deželi se je namreč po odpravi suženjstva pokazala potreba po kmečki delovni sili za obdelovanje plantaž kave in sladkornega trsa ter za drvarjenje v brezmejnih gozdovih. Krožile so zgodbe, da se tam cedita med in mleko, da je zlata na stote, da tam več pšenice poteptajo kot pri nas iz nje kruha spekó in da pobirajo diamante kar po cestah. A ni bilo tako, saj so iz Brazilije prihajala pretresljiva pisma izseljencev, ki so jih slovenski časniki radi objavljali v svarilo pred odhodom v to državo.
“Hudo mi je pri srcu, ko se spomnim svoje domovine. Kolik razloček! Tu je od Boga in dobrega sveta zapuščena dežela, kamor so menda najprej roparje pošiljali … Nas je tukaj nad deset Kranjcev; vsi bi se radi vrnili domov, ko bi le mogli, a nimamo za vožnjo. Pošljite mi vsaj sto goldinarjev, da morem od tukaj! Nikomur ne želim tacega življenja in vsacega svarim, naj ne hodi v daljno Brazilijo!”
Na današnji dan leta 1893 je bilo v časniku “Slovenec” objavljeno tudi “Svarilo” deželne vlade Kranjske, naj ljudje ne verjamejo praznim in varljivim obljubam izselitvenih agentov in naj si raje v domovini služijo kruh, kot pa da se prevarani ”pogreznejo v največjo bedo”.
—–
LIDIJA OSTERC, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja.
Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah.
V 80-ih letih prejšnjega stolertja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanje lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Mariboru rodila pravnica MIROSLAVA GEČ KOROŠEC. Diplomirala je v Ljubljani, doktorirala pa leta 1976 v Műnchnu. Delala je na sodiščih na Ptuju in v Mariboru, na generalnem jugoslovanskem konzulatu v Műnchnu, od leta 1986 pa je bila redna profesorica na mariborski pravni fakulteti. Strokovno in raziskovalno se je usmerila zlasti v mednarodno zasebno in primerjalno ter družinsko pravo. Miroslava Geč Korošec je bila v letih od 1998 do 2000 sodnica na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, Univerza v Mariboru pa ji je podelila tudi naslov zaslužne profesorice.
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov