Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

17.04.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Jože Rihar, Fridolin Kaučič, Mihael Gunzek, Adalberta Thuma

Častnik  in  strokovni  pisec  FRIDOLIN  KAUČIČ je po končani kadetski šoli v Zagrebu služil v raznih polkih v Avstriji, po koncu prve svetovne vojne pa je kot upokojeni polkovnik živel v Ljubljani in Mariboru. Za vojaške potrebe je iznašel nekaj pripomočkov, med njimi tudi vizirno zrcalo in strelski periskop, preučeval je slovenska osebna imena koroških plemičev do leta 1500, pisal o pandurjih barona Trenka ter o življenju znamenitih Slovencev. Svoje prispevke je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu, Slovencu in Taboru ter v nemških listih Laibacher Zeitung in Slavonische Presse.  Fridolin Kaučič se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Sevnici.

—–

Profesor  JOŽE  RIHAR  je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu”  postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Kar 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.

Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj  čebelarstva  v  naših  radijskih  oddajah.  Leta  1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.

Sicer pa je za svoj svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.

—–

Klarinetist in pedagog  MIHAEL  GUNZEK  je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavka Osterca. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trbovljah.

—–

Operna in koncertna pevka, mezzosopranistka  ADALBERTA  THUMA  je študirala na glasbeni akademiji v Ljubljani. Sprva je pela v opernem studiu ljubljanske Opere, nato pa je bila do leta 1977 solistka v mariborski operi. Nastopila je v večini vlog stalnega in slovenskega repertoarja, v nekaterih tudi z altovskimi vlogami. Za svoje delo je prejela Betettovo nagrado. Adalberta Thuma se je rodila na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

17.04.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Jože Rihar, Fridolin Kaučič, Mihael Gunzek, Adalberta Thuma

Častnik  in  strokovni  pisec  FRIDOLIN  KAUČIČ je po končani kadetski šoli v Zagrebu služil v raznih polkih v Avstriji, po koncu prve svetovne vojne pa je kot upokojeni polkovnik živel v Ljubljani in Mariboru. Za vojaške potrebe je iznašel nekaj pripomočkov, med njimi tudi vizirno zrcalo in strelski periskop, preučeval je slovenska osebna imena koroških plemičev do leta 1500, pisal o pandurjih barona Trenka ter o življenju znamenitih Slovencev. Svoje prispevke je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu, Slovencu in Taboru ter v nemških listih Laibacher Zeitung in Slavonische Presse.  Fridolin Kaučič se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Sevnici.

—–

Profesor  JOŽE  RIHAR  je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu”  postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Kar 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.

Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj  čebelarstva  v  naših  radijskih  oddajah.  Leta  1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.

Sicer pa je za svoj svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.

—–

Klarinetist in pedagog  MIHAEL  GUNZEK  je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavka Osterca. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trbovljah.

—–

Operna in koncertna pevka, mezzosopranistka  ADALBERTA  THUMA  je študirala na glasbeni akademiji v Ljubljani. Sprva je pela v opernem studiu ljubljanske Opere, nato pa je bila do leta 1977 solistka v mariborski operi. Nastopila je v večini vlog stalnega in slovenskega repertoarja, v nekaterih tudi z altovskimi vlogami. Za svoje delo je prejela Betettovo nagrado. Adalberta Thuma se je rodila na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.04.2023

9. april - brata Miklavc, prva pisatelja s Pohorja

Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

8. april - pred 100 leti se je rodil dr. Slavko Hodžar, prvi predavatelj računalništva pri nas

Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

7. april - "Ljudsko sodišče" zoper koroške ubežnike iz nemške armade

Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

6. april - Črtomir Nagode, v smrt zaradi lažnih obtožb

Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

5. april - kuharska spretnost redovnice sestre Vendeline

Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

4. april - pred 140 leti je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica pri nas

Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

3. april - Jože Potrč, zdravnik pri mednarodni organizaciji za delo

Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

2. april - Ciril Debevec, režiser, igralec, publicist in pedagog

Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

1. april - prvoaprilska iz leta 1931

“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec - prof. dr. Jože Hlebanja, strojnik in konstruktor

Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

30. marec - Filip Terč, začetnik apiterapije v srednji Evropi

Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

29. marec - Rudolf Maister, ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah


26.03.2023

28. marec - Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki

Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga


27.03.2023

27. marec - štiri desetletja novodobnega pomikanja urinih kazalcev

Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

26. marec - najhujši poraz italijanske okupacijske vojske na Slovenskem

Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

25. marec - dr. Franc Kovačič in mirovna konferanca v Parizu 

Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem


19.03.2023

24. marec - začetek helikopterskega reševanja ponesrečenih v Slovenskih gorah

Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.03.2023

22. marec - Ivan Minatti: »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 30 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov