Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Jurij Fleišman, Luigi Spazzapan, Albin Planinc

JURIJ  FLEIŠMAN  je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so številne njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel.” Jurij Fleišman se je rodil na današnji dan leta 1818  v Beričevem pri Ljubljani.

—–

V Ljubljano je prvi vlak pripeljal 16. septembra leta 1849, postaja zanj – ali kolodvor – pa je ponosno čakala nanj že dobro leto.. Na današnji dan leta 1848 je bila namreč v ljubljanskem gledališču v  počastitev  dograditve  postajne  zgradbe  odigrana slovenska veseloigra, na novem kolodvoru pa so delavcem, ki so sodelovali pri graditvi, priredili veselico. Stavba je bila za tiste čase razkošna in njen arhitekturni videz je še danes nepogrešljivi del mestnega jedra.

Razpotegnjeno stavbo je dopolnjeval lesen stolpič z uro, ki pa se je v katastrofalnem potresu leta 1895 porušil; sto let potem so ga na podlagi prvotnih načrtov spet zgradili. Novi ljubljanski kolodvor je imel ob postajnem poslopju, dveh skladiščih, nakladalnih rampah, kurilnici z okretnico in remizi za potniške vozove položenih pet tirov. Prva dva ob postajnem poslopju sta bila v dolžini devetdesetih metrov pokrita s peronsko zgradbo.

—–

Slikar in oblikovalec  LUIGI  SPAZZAPAN  sodi med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Gradišču ob Soči. Prvo svetovno vojno je preživel na ruski fronti in v ujetništvu, po njej pa je postal profesor matematike in risanja na realki v Idriji. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom.

Spazzapanovo predvojno slikarstvo – značilne so razpoloženjske krajine in portreti – je bilo usmerjeno predvsem v dekorativnost. Po vojni, med katero sta bila v bombnem napadu uničena njegov atelje v Torinu in celotni opus, se je najprej posvetil figuraliki s simbolno noto, nato pa se je preusmeril v lirično abstrakcijo. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Slikarska dela Luigija Spazzapana so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči.

—–

Šahist  ALBIN  PLANINC  (leta 1993 je priimek spremenil v Planinec)  je leta 1962 postal mladinski prvak Slovenije, tri leta pozneje pa je osvojil naslov šahovskega mojstra. Z zmago na 1. Vidmarjevem memorialnem turnirju v Ljubljani je postal mednarodni mojster, po zmagi na turnirju v Varni v Bolgariji leta 1970 in po drugem mestu v Skopju naslednjega leta pa mu je bil priznan velemojstrski naslov. Sodeloval je na približno tridesetih mednarodnih turnirjih, kot član jugoslovanske reprezentance pa je na svetovni šahovski olimpiadi v Nici v Franciji leta 1974 z ekipo osvojil srebrno medaljo. Planinc je uveljavil brezkompromisen kombinacijski slog igre in ni preveč cenil remijev, z nevsakdanjimi zamislimi pa je postal eden najoriginalnejših šahistov sploh. Po njem je imenovana “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe. Albin Planinc se je rodil na današnji dan leta 1944 v Brišah pri Zagorju ob Savi.