Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ignac Koprivec
Časnikar in pisatelj IGNÁC KOPRIVEC, sprva se je imenoval Ignac Ljubec, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Drbétincih v okolici Ptuja. Nekaj časa je delal v Zagorju ob Savi in Hrastniku, nato pa je v Ljubljani izredno študiral slavistiko in pisal črtice z narodopisno in socialno tematiko. Med drugo svetovno vojno je kot aktivist Osvobodilne fronte deloval v ilegalnem odboru slovenskih kulturnih delavcev, pozneje pa je bil novinar in urednik Slovenskega partizana in propagandist na Primorskem. Po vojni je delal v uredništvu Ljudske pravice, bil urednik v založbi Kmečka knjiga in objavljal zgodbe z vojno motiviko. V razvoju njegove proze s sodobno tematiko od novel in zgodb do obsežnejših romanov postopno raste kritičnost do kolektivizacije vasi, povezane s poveličevanjem človekovega boja z zemljo. S svojimi deli je Ignac Koprivec obnovil izhodišča socialnega realizma.
—–
Na današnji dan leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije.
—–
Po močnem potresu aprila leta 1895 je Stara Ljubljana precej spremenila svojo podobo in tudi Šentjakobski trg ni bil izjema. Ob cerkvi svetega Jakoba sta ob portalu na desni in levi stala dva baročna zvonika, ki pa ju je potres tako razmajal, da so ju morali podreti; ob južni cerkveni steni so pozneje prizidali današnjega.
Sicer pa Šentjakobski ali današnji Levstikov trg velja za središče Stare Ljubljane. Janez Vajkard Valvazor omenja, da so tam že konec 13. stoletja stali rotovž, magistrat, na širokem tržnem prostoru pa vodnjak; vanj je bila voda po lesenih ceveh speljana z bližnjega Golovca. Ob vodnjaku je rasla lipa, ki pa so jo zaradi trhlosti v 17. stoletju posekali; Valvazor jo je kot študent še videl. Sicer pa je bila to tista znamenita lipa iz Prešernove pesmi “Povodni mož”, spod katere je (tako piše Valvazor) prvo nedeljo v juliju leta 1547 povodni mož s prevzetno Urško odplesal v Ljubljanico.
Ob koncu 18. stoletja so vodnjak podrli, saj je zaradi graditve Gruberjevega prekopa izgubil dotok vode z Golovca, kip Herkula, ki je stal na njem, pa shranili, ga pozneje restavrirali in zdaj je na ogled v veži magistrata. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil po Plečnikovi zamisli Šentjakobski trg z okolico prenovljen, v začetku 90-ih let pa so, da bi zapolnili praznino na sredini trga, po Valvazorjevih skicah izdelali nov vodnjak in kopijo Herkulovega kipa. Na ploščo v tlaku ob njem so napisali verze Janeza Menarta:
Dan za dnevom se vrsti,
za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas
iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se, kdor mimo greš:
kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani
hlastno zajemaj in pij!
Obnovljeni vodnjak s Herkulovim kipom na Levstikovem trgu v Ljubljani so odkrili na dan razglasitve samostojnosti Slovenije – torej na današnji dan pred 28-imi leti.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ignac Koprivec
Časnikar in pisatelj IGNÁC KOPRIVEC, sprva se je imenoval Ignac Ljubec, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Drbétincih v okolici Ptuja. Nekaj časa je delal v Zagorju ob Savi in Hrastniku, nato pa je v Ljubljani izredno študiral slavistiko in pisal črtice z narodopisno in socialno tematiko. Med drugo svetovno vojno je kot aktivist Osvobodilne fronte deloval v ilegalnem odboru slovenskih kulturnih delavcev, pozneje pa je bil novinar in urednik Slovenskega partizana in propagandist na Primorskem. Po vojni je delal v uredništvu Ljudske pravice, bil urednik v založbi Kmečka knjiga in objavljal zgodbe z vojno motiviko. V razvoju njegove proze s sodobno tematiko od novel in zgodb do obsežnejših romanov postopno raste kritičnost do kolektivizacije vasi, povezane s poveličevanjem človekovega boja z zemljo. S svojimi deli je Ignac Koprivec obnovil izhodišča socialnega realizma.
—–
Na današnji dan leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije.
—–
Po močnem potresu aprila leta 1895 je Stara Ljubljana precej spremenila svojo podobo in tudi Šentjakobski trg ni bil izjema. Ob cerkvi svetega Jakoba sta ob portalu na desni in levi stala dva baročna zvonika, ki pa ju je potres tako razmajal, da so ju morali podreti; ob južni cerkveni steni so pozneje prizidali današnjega.
Sicer pa Šentjakobski ali današnji Levstikov trg velja za središče Stare Ljubljane. Janez Vajkard Valvazor omenja, da so tam že konec 13. stoletja stali rotovž, magistrat, na širokem tržnem prostoru pa vodnjak; vanj je bila voda po lesenih ceveh speljana z bližnjega Golovca. Ob vodnjaku je rasla lipa, ki pa so jo zaradi trhlosti v 17. stoletju posekali; Valvazor jo je kot študent še videl. Sicer pa je bila to tista znamenita lipa iz Prešernove pesmi “Povodni mož”, spod katere je (tako piše Valvazor) prvo nedeljo v juliju leta 1547 povodni mož s prevzetno Urško odplesal v Ljubljanico.
Ob koncu 18. stoletja so vodnjak podrli, saj je zaradi graditve Gruberjevega prekopa izgubil dotok vode z Golovca, kip Herkula, ki je stal na njem, pa shranili, ga pozneje restavrirali in zdaj je na ogled v veži magistrata. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil po Plečnikovi zamisli Šentjakobski trg z okolico prenovljen, v začetku 90-ih let pa so, da bi zapolnili praznino na sredini trga, po Valvazorjevih skicah izdelali nov vodnjak in kopijo Herkulovega kipa. Na ploščo v tlaku ob njem so napisali verze Janeza Menarta:
Dan za dnevom se vrsti,
za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas
iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se, kdor mimo greš:
kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani
hlastno zajemaj in pij!
Obnovljeni vodnjak s Herkulovim kipom na Levstikovem trgu v Ljubljani so odkrili na dan razglasitve samostojnosti Slovenije – torej na današnji dan pred 28-imi leti.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Neveljaven email naslov