Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Marjan Senegačnik, Danilo Lasič
Iz Ljubljane je na današnji dan leta 1683 proti štajerski meji odkorakalo 400 strelcev pod poveljstvom avtorja znamenite Slave Vojvodine Kranjske, stotnika Janeza Vajkarda Valvasorja. Tistega leta se je namreč močna turška vojska pomikala proti Dunaju in kranjski strelci so pohiteli tja prav zaradi te nevarnosti. Stotnik Valvasor se je s svojimi možmi zelo izkazal pri obrambi Firstenfelda. Čeprav je imelo mesto močno poškodovano obzidje, se je zaradi časti odločil sprejeti boj. Ker sta branilcem priskočila na pomoč še dragonski in kirasirski polk, so se morali napadalci umakniti. Po vrnitvi domov so štajerski stanovi Valvasorju v zahvalo podarili mošnjo zlatnikov.
—–
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolično enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časopisi po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, na tabore so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju izvedli osemnajst taborov; eden zadnjih je potekal na današnji dan leta 1871 pri Kubedu v Istri.
Na slovenskih taborih sredi 19. stoletja se je po navadi zbralo od osem do deset tisoč ljudi. Manifestativno so nosili slovenske narodne zastave, nastopilo je več govornikov, sodelovali pa so tudi pevski zbori in godbe.
—–
Skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je bil pobudnik ali graditelj številnih slovenskih postojank v naših gorah. Med drugim je odkupil zemljišče vrh Triglava, ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu in izdelal načrt za stolp, ki naj bi tam stal. Dele stolpa so na vrh znosili Aljaževi farani in ga na današnji dan pred 124-imi leti postavili in utrdili. V nekaj manj kot dva metra visokem pločevinastem stolpu s premerom meter in 25 centimetrov so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Pernhartova slika »Triglavska panorama«. Še istega leta so pod vrhom Triglava na južni strani vsekali v skale Staničevo zavetišče in postavili spominski plošči Valentinu Vodniku in Marku Pernhartu.
—–
Kemik MARJAN SENEGAČNIK je leta 1957 doktoriral na Sorboni v Parizu in se nato izpopolnjeval še v Veliki Britaniji. Delal je na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani, med drugim kot vodja odseka za fizikalno kemijo, od leta 1983 pa je bil redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo: predaval je radiokemijo, kemijo trdnega stanja in kemijsko kinetiko. Kot raziskovalec se je ukvarjal tudi z razvojem hitrih metod za ugotavljanje radioaktivnega onesnaženja okolja. Marjan Senegačnik se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
—–
Biofizik DANILO LASIČ je leta 1979 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Do leta 1982 je delal na Inštitutu Jožefa Štefana, nato pa je bil raziskovalec v tujini; nazadnje v Združenih državah Amerike. Uveljavil se je z raziskavami biofizike liposomov in možnosti njihove uporabe v medicini, zlasti pri kemoterapiji raka, imunski stimulaciji, kontroli infekcijskih bolezni in genski terapiji. Objavil je več kot sto znanstvenih člankov in napisal ali uredil deset knjig, ki združujejo spoznanja fizike, kemije, biologije in farmakologije. Danilo Lasič se je rodil na današnji dan leta 1952 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Marjan Senegačnik, Danilo Lasič
Iz Ljubljane je na današnji dan leta 1683 proti štajerski meji odkorakalo 400 strelcev pod poveljstvom avtorja znamenite Slave Vojvodine Kranjske, stotnika Janeza Vajkarda Valvasorja. Tistega leta se je namreč močna turška vojska pomikala proti Dunaju in kranjski strelci so pohiteli tja prav zaradi te nevarnosti. Stotnik Valvasor se je s svojimi možmi zelo izkazal pri obrambi Firstenfelda. Čeprav je imelo mesto močno poškodovano obzidje, se je zaradi časti odločil sprejeti boj. Ker sta branilcem priskočila na pomoč še dragonski in kirasirski polk, so se morali napadalci umakniti. Po vrnitvi domov so štajerski stanovi Valvasorju v zahvalo podarili mošnjo zlatnikov.
—–
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolično enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časopisi po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, na tabore so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju izvedli osemnajst taborov; eden zadnjih je potekal na današnji dan leta 1871 pri Kubedu v Istri.
Na slovenskih taborih sredi 19. stoletja se je po navadi zbralo od osem do deset tisoč ljudi. Manifestativno so nosili slovenske narodne zastave, nastopilo je več govornikov, sodelovali pa so tudi pevski zbori in godbe.
—–
Skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je bil pobudnik ali graditelj številnih slovenskih postojank v naših gorah. Med drugim je odkupil zemljišče vrh Triglava, ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu in izdelal načrt za stolp, ki naj bi tam stal. Dele stolpa so na vrh znosili Aljaževi farani in ga na današnji dan pred 124-imi leti postavili in utrdili. V nekaj manj kot dva metra visokem pločevinastem stolpu s premerom meter in 25 centimetrov so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Pernhartova slika »Triglavska panorama«. Še istega leta so pod vrhom Triglava na južni strani vsekali v skale Staničevo zavetišče in postavili spominski plošči Valentinu Vodniku in Marku Pernhartu.
—–
Kemik MARJAN SENEGAČNIK je leta 1957 doktoriral na Sorboni v Parizu in se nato izpopolnjeval še v Veliki Britaniji. Delal je na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani, med drugim kot vodja odseka za fizikalno kemijo, od leta 1983 pa je bil redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo: predaval je radiokemijo, kemijo trdnega stanja in kemijsko kinetiko. Kot raziskovalec se je ukvarjal tudi z razvojem hitrih metod za ugotavljanje radioaktivnega onesnaženja okolja. Marjan Senegačnik se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
—–
Biofizik DANILO LASIČ je leta 1979 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Do leta 1982 je delal na Inštitutu Jožefa Štefana, nato pa je bil raziskovalec v tujini; nazadnje v Združenih državah Amerike. Uveljavil se je z raziskavami biofizike liposomov in možnosti njihove uporabe v medicini, zlasti pri kemoterapiji raka, imunski stimulaciji, kontroli infekcijskih bolezni in genski terapiji. Objavil je več kot sto znanstvenih člankov in napisal ali uredil deset knjig, ki združujejo spoznanja fizike, kemije, biologije in farmakologije. Danilo Lasič se je rodil na današnji dan leta 1952 v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov