Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Prva požarna bramba, Stanko Petrin, Metod Rotar

Gasilsko službo so v naših krajih organizirali že Rimljani, Ljubljana pa je svoj prvi požarni in gasilski red dobila šele 1676. leta. V času Marije Terezije so izdali nove, ki so na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem urejali varnostne predpise za podeželje in mesta. Leta 1773 je kranjsko deželno glavarstvo izdalo požarni in gasilski red, ki je številne dolžnosti nalagal predvsem obrtnikom in stražnikom, leta 1825 pa je v slovenščini izšel “Ognj gasitni navód ali naredbanje ognj gasiti”. Prvi poskusi ustanovitve gasilskih skupin na Slovenskem so bili v drugi polovici 19. stoletja in tako so na današnji dan pred 150-imi leti v Metliki ustanovili prvo požarno brambo kot gasilsko društvo. Naslednje leto so društva ustanovili še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju in ideja prostovoljnega gasilstva na Slovenskem se je začela hitro širiti.

—–

Po več kot enoletnem delu je slikar Matevž Langus na današnji dan leta 1844 dokončal poslikavo kupole v ljubljanski cerkvi svetega Nikolaja. V baroku, ko je bila stolnica sezidana, je bila kupola le nakazana, tako da je njen provizorični »obok« poslikal slikar Giulio Quaglio na ravni površini. Strokovnjaki so pohvalili Langusov kolorit, osvetljavo, perspektivo in risbo ter poudarili, da poteze njegovega čopiča izžarevajo za religiozno umetnost potrebno enotnost, mir in harmonijo.

—–

Na današnji dan leta 1913 se je v Gradíšču ob Soči rodil pravnik  STANKO  PETERIN. Leta 1941 je doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam  bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Peterin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa  je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja.

—–

Med pomembne ustanove slovenskega umetniškega življenja sodi tudi  Narodna galerija. Kot društvo je bila ustanovljena na današnji dan leta 1918; njena takratna poglavitna naloga je bila zbirati starejša in novejša dela slovenske likovne umetnosti. Največ zaslug za ustanovitev te pomembne kulturne ustanove sta imela tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar in slikar Rihard Jakopič. Prvo zbirko je društvo postavilo že naslednje leto v petih sobah ljubljanske Kresije, prvo razstavo pa leta 1922 v prostorih  tehniške srednje šole. Društvo je vsestransko zaživelo, ko se je Narodna galerija leta 1925 preselila v stavbo Narodnega doma ob sedanji Prešernovi cesti v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Pristavi pri Tržiču rodil gospodarstvenik  METOD   ROTAR.   V letih od 1948 do 1972 je bil zaposlen v kranjski Iskri. V tem času je razvil njeno trgovsko, servisno in predstavniško mrežo ne samo v Sloveniji, ampak po vsej Jugoslaviji, kot generalni direktor Iskre Commercea pa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja tudi v tujini, predvsem v Zahodni Evropi. Pozneje je bil generalni direktor Ljubljanske banke in predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke – Združene banke ter v letih od 1978 do 82 član Zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanjo trgovino. Metod Rotar je bil dejaven tudi v gasilski organizaciji: trinajst let je bil predsednik Gasilske zveze Slovenije, leta 1993 pa so ga izvolili za njenega častnega predsednika.