Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Jakopin, Janez Kadiš

Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je  Videmski  rokopis.  Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.

—–

V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”

Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.

—–

Jezikoslovec in leksikograf  FRANC JAKOPIN je leta 1949 iz slavistike diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti, se nato izpopolnjeval v Göttingenu, Krakovu, Varšavi in Moskvi, leta 1978 pa je doktoriral z razpravami iz slovenske antroponimije – to je imenoslovja. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval ruski jezik, bil je znanstveni svetnik in upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik glavnega uredniškega odbora »Slovarja slovenskega knjižnega jezika« ter predsednik komisije za »Slovenski pravopis«, urejal pa je tudi številne jezikoslovne zbornike in monografije. Leta 1989 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Kot gost je med drugim predaval na univerzah v Združenih državah Amerike, Franciji in Belorusiji ter v Celovcu in Trstu. Obravnaval je predvsem vzhodnoslovanske jezike, slovenski jezik ter zgodovino slovenistike in slavistike.

Franc Jakopin sodi med najpomembnejše slovenske imenoslovce, bil pa je tudi naš največji strokovnjak za ruski jezik in vzhodnoslovansko jezikoslovje. Za svoje delo je leta 1993 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Dramljah pri Celju.

—–

Na današnji dan leta 1927 se je v Radljah ob Dravi rodil lutkar JANEZ  KADIŠ. Po poklicu je bil učitelj. Pri kulturnoumetniškem društvu Jože Hermanko je ustanovil lutkovno gledališče, ki ga je vodil do leta 1958. S tem je postavil temelje stalnemu lutkovnemu gledališču v Mariboru. Kot lutkar solist je obiskoval odročne zaselke, zlasti v severovzhodni Sloveniji, in otroke razveseljeval predvsem z likom Pavlihe. Lutke je uporabljal tudi pri učiteljskem delu. Janez Kadiš je napisal in priredil več lutkovnih iger in jih objavil v zbirki “Pri Ježonovih”.