Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Coronini, Martin Železnik, Ivan Selan, Gregor Strniša
Politik FRANC CORONINI je na Dunaju študiral pravo in filozofijo, stopil v vojaško službo in bil leta 1866 med avstrijsko-prusko vojno huje ranjen. Odtlej je živel v Šempetru pri Gorici in kot župan vodil občino s slovenskim uradovanjem. Politično je sodil v skupino goriških avstrijsko mislečih liberalcev in bil v letih od 1870 do 1899 izvoljen v deželni in državni zbor ter bil dvakrat deželni glavar. Na Dunaju je bil predsednik poslanske zbornice; zavzemal se je za številne predloge slovenskih poslancev, na primer za graditev predelske in vipavske železnice, ter pospeševal pogozdovanje kraških površin in razvoj kmetijstva. Napisal je tudi študijo o grobovih oglejskih patriarhov. Franc Coronini se je rodil na današnji dan leta 1833 v Gorici.
—–
Skladatelj MARTIN ŽELEZNIK je leta 1910 v Ljubljani končal orglarsko šolo, nato pa se je v glasbi izpopolnjeval še zasebno in kot samouk. Poučeval je v nekaj krajih po Sloveniji, po upokojitvi pa je bil organist koncertant in zborovodja. Napisal je več maš in rekviemov ter številne skladbe za pevske sestave, po večini cerkvene, največkrat ob spremljavi orgel. Opazen je njegov opus za koncertantne orgle, skladal pa je tudi za klavir in klavirski trio. Martin Železnik sodi med pomembnejše ustvarjalce slovenske cerkvene glasbe; njegove skladbe odlikujejo barvita sozvočja in smisel za slikanje razpoloženj. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v kraju Vélike Brusníce na Dolenjskem.
—–
IVAN SELAN je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh fazah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko presenetljiveje, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu.
Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Izhajali so v velikih nakladah in so jih pogosto ponatiskovali. Ivan Selan se je rodil na današnji dan leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne
različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Pisal je tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Coronini, Martin Železnik, Ivan Selan, Gregor Strniša
Politik FRANC CORONINI je na Dunaju študiral pravo in filozofijo, stopil v vojaško službo in bil leta 1866 med avstrijsko-prusko vojno huje ranjen. Odtlej je živel v Šempetru pri Gorici in kot župan vodil občino s slovenskim uradovanjem. Politično je sodil v skupino goriških avstrijsko mislečih liberalcev in bil v letih od 1870 do 1899 izvoljen v deželni in državni zbor ter bil dvakrat deželni glavar. Na Dunaju je bil predsednik poslanske zbornice; zavzemal se je za številne predloge slovenskih poslancev, na primer za graditev predelske in vipavske železnice, ter pospeševal pogozdovanje kraških površin in razvoj kmetijstva. Napisal je tudi študijo o grobovih oglejskih patriarhov. Franc Coronini se je rodil na današnji dan leta 1833 v Gorici.
—–
Skladatelj MARTIN ŽELEZNIK je leta 1910 v Ljubljani končal orglarsko šolo, nato pa se je v glasbi izpopolnjeval še zasebno in kot samouk. Poučeval je v nekaj krajih po Sloveniji, po upokojitvi pa je bil organist koncertant in zborovodja. Napisal je več maš in rekviemov ter številne skladbe za pevske sestave, po večini cerkvene, največkrat ob spremljavi orgel. Opazen je njegov opus za koncertantne orgle, skladal pa je tudi za klavir in klavirski trio. Martin Železnik sodi med pomembnejše ustvarjalce slovenske cerkvene glasbe; njegove skladbe odlikujejo barvita sozvočja in smisel za slikanje razpoloženj. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v kraju Vélike Brusníce na Dolenjskem.
—–
IVAN SELAN je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh fazah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko presenetljiveje, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu.
Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Izhajali so v velikih nakladah in so jih pogosto ponatiskovali. Ivan Selan se je rodil na današnji dan leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne
različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Pisal je tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov