Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, sobota, 5. 9. 2020

05.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Emilijan Cevc - strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom, Društvo za preučevanje zgodovine, operni pevec – mojster najtežjih basovskih vlog, mentor in vzornik mladim glasbenikom

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično  društvo  za  Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je kmalu začela razpadati. Tako je na današnji dan pred 170-imi leti Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

______

Umetnostni  zgodovinar  dr. Emilijan Cevc je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebno posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval  obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih. Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter  vrsto let  profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Prejel je več uglednih priznanj, med njimi Steletovo in Herderjevo, ter leta 2001 najvišje stanovsko priznanje, nagrado Izidorja Cankarja. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Emilijan Cevc se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Kamniku.

______

Slovenski operni pevec Danilo Merlak je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. S prirojeno odrsko inteligenco, intuicijo in izjemno muzikalnostjo je bil ena najizrazitejših osebnosti v opernem življenju v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Škednju pri Trstu. Ko je v Trstu zmagal na pevskem tekmovanju, si je pridobil štipendijo za študij solopetja. Odšel je v Bologno, od tam pa so ga med drugo svetovno vojno odgnali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Po vojni se je vrnil v Trst, nadaljeval študij in v tržaški Operi debitiral kot Komtur v Mozartovi operi Don Juan. Takrat je bil na predstavi tudi Danilo Švara in ga je povabil v Slovenijo. Pel je v Mariboru, Splitu, Italiji in drugje, nazadnje pa kot redno angažiran v Ljubljani. Od takrat ni bilo uprizoritve Verdija, v kateri ne bi nastopil. Kot koncertni pevec je basist Danilo Merlak nastopal predvsem s slovenskimi deli.

______

Violinist Tomaž Lorenz je že v zgodnji mladosti skupaj z bratoma, pianistom Primožem in violončelistom Matijo, igral v triu Lorenz. Diplomiral je na ljubljanski akademiji za glasbo, na kateri je dokončal podiplomski študij violine in komorne igre ter pozneje tudi poučeval. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade za skupno muziciranje. Ob njegovi mentorski pomoči so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Krstno je izvedel več kot sto slovenskih skladb, tako solističnih kot komornih. Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim tri nagrade Prešernovega sklada, dve nagradi Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo in Betettovo ter Škerjančevo diplomo za pedagoške dosežke. Bil je častni član Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine ljubljanske. Violinist in pedagog Tomaž Lorenz se je rodil leta 1944 v Ljubljani.


Na današnji dan

6269 epizod

Na današnji dan

6269 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, sobota, 5. 9. 2020

05.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Emilijan Cevc - strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom, Društvo za preučevanje zgodovine, operni pevec – mojster najtežjih basovskih vlog, mentor in vzornik mladim glasbenikom

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično  društvo  za  Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je kmalu začela razpadati. Tako je na današnji dan pred 170-imi leti Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

______

Umetnostni  zgodovinar  dr. Emilijan Cevc je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebno posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval  obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih. Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter  vrsto let  profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Prejel je več uglednih priznanj, med njimi Steletovo in Herderjevo, ter leta 2001 najvišje stanovsko priznanje, nagrado Izidorja Cankarja. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Emilijan Cevc se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Kamniku.

______

Slovenski operni pevec Danilo Merlak je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. S prirojeno odrsko inteligenco, intuicijo in izjemno muzikalnostjo je bil ena najizrazitejših osebnosti v opernem življenju v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Škednju pri Trstu. Ko je v Trstu zmagal na pevskem tekmovanju, si je pridobil štipendijo za študij solopetja. Odšel je v Bologno, od tam pa so ga med drugo svetovno vojno odgnali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Po vojni se je vrnil v Trst, nadaljeval študij in v tržaški Operi debitiral kot Komtur v Mozartovi operi Don Juan. Takrat je bil na predstavi tudi Danilo Švara in ga je povabil v Slovenijo. Pel je v Mariboru, Splitu, Italiji in drugje, nazadnje pa kot redno angažiran v Ljubljani. Od takrat ni bilo uprizoritve Verdija, v kateri ne bi nastopil. Kot koncertni pevec je basist Danilo Merlak nastopal predvsem s slovenskimi deli.

______

Violinist Tomaž Lorenz je že v zgodnji mladosti skupaj z bratoma, pianistom Primožem in violončelistom Matijo, igral v triu Lorenz. Diplomiral je na ljubljanski akademiji za glasbo, na kateri je dokončal podiplomski študij violine in komorne igre ter pozneje tudi poučeval. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade za skupno muziciranje. Ob njegovi mentorski pomoči so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Krstno je izvedel več kot sto slovenskih skladb, tako solističnih kot komornih. Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim tri nagrade Prešernovega sklada, dve nagradi Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo in Betettovo ter Škerjančevo diplomo za pedagoške dosežke. Bil je častni član Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine ljubljanske. Violinist in pedagog Tomaž Lorenz se je rodil leta 1944 v Ljubljani.


23.09.2023

29. september -dr. Franjo Rosina (1863) odvetnik in bančnik s poslanstvom

Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

26. september - predstavnik našega modernističnega kiparstva (1897)

Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«


23.09.2023

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!'

Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini


19.09.2023

24. september - Jože Drobnič (1943) prvi trener naše ženske alpske reprezentance

Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

23. september - Zlata Vokač (1926) in njeni Marpurgi

Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

22. september - Kranjski deželni zbor v novem dvorcu (1903)

Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

21. september - MIlan Prosen (1902) pribočnik kraljice Marije

Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja


19.09.2023

20. september - požig prve slovenske vasi med drugo svetovno vojno (1941)

Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

19. september - Bogdan Norčič (1953) "skoraj" svetovni rekorder

Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

17. september - Rupert Pivec (1863) zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice

Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

16. september - Razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Sloveniji (1943)

Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

15. september - dr.Viktor Volčjak (1913) in Partizanska bolnica Franja

Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

14. september - prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši (1874)

Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca


10.12.2023

17. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.09.2023

13. september - pretep na železniški postaji na Ptuju (1908)

Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

12. september - Vojaški spopad v okolici Ljubljane (1813)

Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

11. september - Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske (1871)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov