Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, nedelja, 6.9.2020

06.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Viteški kralj dobil spomenik v Ljubljani, ustvarjalec z vrha slovenskega baročnega slikarstva, tramvaj in njegovih skoraj šest desetletij, za Ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor

Slikar Fortunat Bergant se je rodil leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku. O njegovem življenju je le malo znanega. Dokumentirano je šolanje med letoma 1756 in 1760 v Rimu. Čeprav ni znano,  kakšna je bila njegova povezava z ljubljanskimi slikarji, je gotovo, da sta na njegov slikarski slog vplivala Metzinger in Jelovšek, opazen pa je tudi vpliv nekaterih rimskih slikarjev. O slogovnem razvoju Bergantovih del ni mogoče govoriti, saj jih je večina iz zadnjih devetih let njegovega življenja. Nekatera sodijo v vrh slovenskega baročnega slikarstva, druga pa so v svojem pretiranem, grobem realizmu trda in oblikovno nedodelana. Poleg portretov je slikal predvsem oljne slike z nabožno vsebino. Njegova dela je najti po vsej Sloveniji, razen na Primorskem, pa tudi Koroškem in v Liki na Hrvaškem. Fortunat Bergant je svoje slike podpisoval na nenavadnih krajih: v zavihkih oblačil ter na robovih miz, pisem ali mečev. Slovenska umetnostna zgodovina mu priznava, da sodi v sam vrh našega baročnega slikarstva.

______

Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so izvajali zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom  tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan leta 1901. V časopisih je pisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov. Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra 1958.

______

Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.

______

Takoj po tragični smrti kralja Aleksandra 1. Kardjordjeviča oktobra 1934 v Marseillu v Ljubljani začeli razmišljati o postavitvi spomenika umrlemu vladarju, ki se je zapisal v zgodovino kot »viteški kralj – Zedinitelj«. Spomenik naj bi bil izraz hvaležnosti Slovencev. Kmalu po pobudi se je vnela debata o njegovi podobi in kraju postavitve. Kmalu je postalo jasno, da si javnost kraljev spomenik težko predstavlja drugače kot spomenik konjenika. Leta 1935 se je odbor končno odločil za postavitev spomenika in določil tip in lokacijo − odločili so se za konjenika, postaviti pa so ga nameravali v ljubljanskem parku Zvezda. Predsednik odbora Ivan Hribar je za izdelavo idejnega osnutka prosil tudi arhitekta Jožeta Plečnika. Ta je leta 1937 predstavil svojo zamisel o stebrišču, v katerem bi stal kip umrlega kralja. Po polemikah so prevladali nasprotniki Plečnikove ideje in tako je odbor predlog konec leta 1937 zavrnil. Predsednik odbora dr. Ivan Hribar je razočaran odstopil. Nato je odbor za postavitev spomenika na ponovni natečaj povabil arhitekte in kiparje; ti so določili novo lokacijo na vhodu v park Tivoli in izbrali kip Lojzeta Dolinarja. Kraj se marsikomu ni zdela primeren, zato se je mestni odbor obrnil na mestno občino. Končno so določili lokacijo v parku Zvezda. Spomenik so ob navzočnosti kraljeve družine, tudi prestolonaslednika Petra 2., ki je ta dan slavil 17. rojstni dan, odkrili 6. septembra pred 80 leti v parku Zvezda tam, kjer se križajo vsi kraki sprehajalnih poti. Podstavek je projektiral arhitekt Herman Hus. Poleg bronastega kipa konjenika sta stala dva stranska reliefa, ki sta predstavljala vojno in mir in sta bila prav tako delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Impresivni kip konjenika kralja Aleksandra I. pa je imel žal zelo kratko življenjsko dobo. Stal je le dobrih deset mesecev. Po okupaciji Jugoslavije ga je italijanska vojska v noči s 25. na 26. julij 1941 porušila.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, nedelja, 6.9.2020

06.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Viteški kralj dobil spomenik v Ljubljani, ustvarjalec z vrha slovenskega baročnega slikarstva, tramvaj in njegovih skoraj šest desetletij, za Ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor

Slikar Fortunat Bergant se je rodil leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku. O njegovem življenju je le malo znanega. Dokumentirano je šolanje med letoma 1756 in 1760 v Rimu. Čeprav ni znano,  kakšna je bila njegova povezava z ljubljanskimi slikarji, je gotovo, da sta na njegov slikarski slog vplivala Metzinger in Jelovšek, opazen pa je tudi vpliv nekaterih rimskih slikarjev. O slogovnem razvoju Bergantovih del ni mogoče govoriti, saj jih je večina iz zadnjih devetih let njegovega življenja. Nekatera sodijo v vrh slovenskega baročnega slikarstva, druga pa so v svojem pretiranem, grobem realizmu trda in oblikovno nedodelana. Poleg portretov je slikal predvsem oljne slike z nabožno vsebino. Njegova dela je najti po vsej Sloveniji, razen na Primorskem, pa tudi Koroškem in v Liki na Hrvaškem. Fortunat Bergant je svoje slike podpisoval na nenavadnih krajih: v zavihkih oblačil ter na robovih miz, pisem ali mečev. Slovenska umetnostna zgodovina mu priznava, da sodi v sam vrh našega baročnega slikarstva.

______

Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so izvajali zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom  tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan leta 1901. V časopisih je pisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov. Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra 1958.

______

Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.

______

Takoj po tragični smrti kralja Aleksandra 1. Kardjordjeviča oktobra 1934 v Marseillu v Ljubljani začeli razmišljati o postavitvi spomenika umrlemu vladarju, ki se je zapisal v zgodovino kot »viteški kralj – Zedinitelj«. Spomenik naj bi bil izraz hvaležnosti Slovencev. Kmalu po pobudi se je vnela debata o njegovi podobi in kraju postavitve. Kmalu je postalo jasno, da si javnost kraljev spomenik težko predstavlja drugače kot spomenik konjenika. Leta 1935 se je odbor končno odločil za postavitev spomenika in določil tip in lokacijo − odločili so se za konjenika, postaviti pa so ga nameravali v ljubljanskem parku Zvezda. Predsednik odbora Ivan Hribar je za izdelavo idejnega osnutka prosil tudi arhitekta Jožeta Plečnika. Ta je leta 1937 predstavil svojo zamisel o stebrišču, v katerem bi stal kip umrlega kralja. Po polemikah so prevladali nasprotniki Plečnikove ideje in tako je odbor predlog konec leta 1937 zavrnil. Predsednik odbora dr. Ivan Hribar je razočaran odstopil. Nato je odbor za postavitev spomenika na ponovni natečaj povabil arhitekte in kiparje; ti so določili novo lokacijo na vhodu v park Tivoli in izbrali kip Lojzeta Dolinarja. Kraj se marsikomu ni zdela primeren, zato se je mestni odbor obrnil na mestno občino. Končno so določili lokacijo v parku Zvezda. Spomenik so ob navzočnosti kraljeve družine, tudi prestolonaslednika Petra 2., ki je ta dan slavil 17. rojstni dan, odkrili 6. septembra pred 80 leti v parku Zvezda tam, kjer se križajo vsi kraki sprehajalnih poti. Podstavek je projektiral arhitekt Herman Hus. Poleg bronastega kipa konjenika sta stala dva stranska reliefa, ki sta predstavljala vojno in mir in sta bila prav tako delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Impresivni kip konjenika kralja Aleksandra I. pa je imel žal zelo kratko življenjsko dobo. Stal je le dobrih deset mesecev. Po okupaciji Jugoslavije ga je italijanska vojska v noči s 25. na 26. julij 1941 porušila.


07.05.2023

14. maj - Ivan Cankar gre na volitve (1907)

Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope


07.05.2023

13. maj - Antonija Javornik (1893), prostovoljka na srbskih bojiščih prve svetovne vojne

Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

12. maj - dr. Božidar Kobe (1913), informbiro in smrt na Golem otoku

Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze


07.05.2023

11. maj - Jože Gale (1913) režiser treh filmov o Kekcu

Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

10. maj - pred 120 leti je v Slovenj Gradcu v eni uri zgorelo 77 hiš

Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.05.2023

8. maj - Alojzij Šušmelj (1913), vojna ustavila obetavnega umetnika

Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

7. maj - zapis iz krstne knjige Župnije Marijinega vnebovzetja Tuhelj v Hrvaškem Zagorju

Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

6. maj - dr. Srečko Brodar (1893), prvi slovenski raziskovalec paleolitika

Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

5. maj - John Denvir, desetnik novozelandske in poročnik slovenske partizanske vojske

Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije


21.04.2023

4. maj - Vida Jeraj Hribar, naša prva koncertna violinistka

Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

3. maj - dr. Janez Milčinski - zdravnik in izvedenec za sodno medicino

Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

2. maj - Peter Pavel Glavar, pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem

O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

1. maj - Jakob Gomilšak, avtor besedila pesmi "Slovenec sem"

1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

30. april - prvi majski list z naslovom "Slovenski delavci in delavke"

Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

29.april - teatrolog, esejist in preučevalec zapuščine Edvarda Kocbeka

Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

28.april - časnikar, cestna afera in napad na YU vlado

Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

27.april - od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju

Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

26.april - pred 100 leti se je rodila Rapa Šuklje, radijska urednica in prevajalka

Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

25.april - zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo

Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 28 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov