Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Deželne barve – modra, bela in rdeča, zaradi knjige obsojen veleizdaje, organizator slovenskega šolstva po 1. svetovni vojni, organizator kmetijskih sejmov in razstav

Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve – belo, modro in rdečo – ki jih je že dvanajst let prej določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila izobešena že nekaj mesecev prej, 7. aprila 1848, pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani; za to je poskrbel pravnik, pesnik in domoljub doktor Lovro Toman.

Najbolj znano delo častnika in pisatelja Frana Maslja – Podlimbarskega je roman Gospodin Franjo. Delo je izšlo leta 1913 in mu je prineslo prepoznavnost in – nesrečo. V njem je odkrito opisoval in grajal nevzdržne razmere v Bosni po avstrijski okupaciji leta 1878. Avstrijske oblasti so kmalu po sarajevskem atentatu junija 1914, zaradi katerih je izbruhnila prva svetovna vojna proti njemu uvedle postopek. V romanu so prepoznale jugoslovansko politično idejo, zato so ga zaplenile. Avtor je bil obsojen veleizdaje, odvzeli pa so mu tudi častniški čin in ga poslali v izgnanstvo, kjer je zagrenjen umrl. Kako je bil roman sprejet med zavednimi Slovenci, kaže ocena pesnika Otona Župančiča:

»Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč, ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.«

Roman se je bralcem priljubil zaradi živahnega pripovedovanja in zlasti zaradi tople človečnosti. Fran Maselj Podlimbarski se je rodil leta 1852 v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.

V Brežicah se je leta 1872 rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje ter bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku 20. stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna  učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.

Agronom in šolnik Emerik Šiftar  je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil prd 120 leti v Strukovcih v Prekmurju.

_______