Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi predsednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, pošta uvedla dopisnico, predsednik in častni predsednik Slovenske matice, klavže na Idrijci – slovenske piramide
Leta 1855 se je v Dolenji vasi pri Ribnici rodil pesnik in pripovednik Fran Zbašnik. Doktoriral je iz prava ter služboval v več slovenskih krajih. Najprej je pisal lirske in epske pesmi ter se vsebinsko in oblikovno zgledoval pri Prešernu in Aškercu. Napisal je romana “Z viharja v zavetje” in “Žrtve” ter več novel o meščanskem življenju. V Ljubljanskem zvonu je objavljal tudi vzgojne ljudske povesti ter ocenjeval predstave slovenskega gledališča v Ljubljani. Fran Zbašnik je bil prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega “Društva slovenskih književnikov in časnikarjev”.
_______________
V drugi polovici 19. stoletja so bile velika poštna novost pisemske kuverte. Ko se je papir pocenil, so začeli pisma vlagati v nepopisan papirni ovitek. V Avstriji so leta 1861 izdali industrijsko izdelane kuverte z natisnjeno znamko. 1. oktobra 1859 so uvedli ekspresna pisma. Ker pa so bila pisma neprimerna za kratka obvestila, so tudi v Avstro-Ogrski leta 1869 uvedli dopisnice, ki so se hitro uveljavile, zlasti zato, ker je bila poštnina zanje nižja od pisemske. Posebna oblika so bile dvojne dopisnice, od katerih je bila ena namenjena naslovniku, druga pa za odgovor pošiljatelju. Uvedli so jih avgusta 1880. Kmalu za dopisnicami so se januarja 1885 pojavile tudi razglednice. Že čez nekaj desetletij je bila v rabi vrsta razglednic, umetniških in poslovnih kart ter čestitk za različne priložnosti. Pobiranje pisemske pristojbine pri prejemniku in zlasti uvedba poštne znamke sta omogočila uporabo pisemskega nabiralnika. V slovenščini se je sprva imenovala “listnica”, pozneje pa se je uveljavil izraz “dopisnica”.
_______________
Literarni zgodovinar Joža Mahnič je leta 1941 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in slavistike, leta 1949 pa doktoriral z disertacijo “Baudelairizmi pri Otonu Župančiču”. Po nekaj letih dela na filozofski fakulteti je tri desetletja poučeval slovenščino na ljubljanskih gimnazijah, v letih od 1976 do 1980 je bil ravnatelj Slovanske knjižnice, na akademiji za glasbo pa je predaval kulturno izražanje. Znanstveno je raziskoval predvsem obdobje slovenske moderne, Ketteja, Murna in Cankarja, še posebno pa Otona Župančiča, katerega zbrana dela je tudi uredil in z opombami izdal v devetih knjigah. V številnih razpravah je pisal tudi o drugih naših književnikih, od starejših do sodobnih, na svojem področju pa se je ukvarjal še z muzejsko dejavnostjo: uredil je spominske sobe Valentina Vodnika, Otona Župančiča, Franceta Koblarja in Otona Berkopca. Štirinajst let je bil predsednik Slovenske matice, nato imenovan za častnega predsednika, predsedoval pa je tudi Slovenskemu slavističnemu društvu. Mahnič je segel po peresu tudi za svojo dušo – tako je na primer nastala knjiga V svetu rože mogote: razglednice iz nekdanjega Bohinja. Ob pisanju je vzgojil rodove dijakov, ki jim je predvsem polagal na srce ljubezen do slovenskega jezika in književnosti. Literarni zgodovinar Joža Mahnič se je rodil leta 1918 v Bohinjski Bistrici.
_______________
Klavže, imenovane tudi “slovenske piramide”, so visoke vodne pregrade na Idrijci, Belci, Zali in Klavžarici. Za temi monumentalnimi zapornicami so nastajala manjša jezera. Ko so vodo spustili, so lahko po reki splavili velike količine lesa do Idrije, v kateri ga je potreboval rudnik za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so bile najprej lesene, v obdobju cesarice Marije Terezije pa so jih zamenjali z zidanimi.
Največje na reki Idrijci so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov, visoke so 11 in dolge 41 metrov, debelina pregrad pri vrhu pa je dobrih 10 metrov. Klavže na Idrijci in Belci so po tehničnih in estetskih merilih izjema v evropskih primerjavah in sodijo med najpomembnejše slovenske tehniške spomenike. Ker jih je vztrajno najedal zob časa, so v okviru idrijskega Mestnega muzeja nekatere sanirali. Slovesno odprtje obnovljenih Brusovih klavž na Belci je bilo na današnji dan leta 1991.
____________
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi predsednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, pošta uvedla dopisnico, predsednik in častni predsednik Slovenske matice, klavže na Idrijci – slovenske piramide
Leta 1855 se je v Dolenji vasi pri Ribnici rodil pesnik in pripovednik Fran Zbašnik. Doktoriral je iz prava ter služboval v več slovenskih krajih. Najprej je pisal lirske in epske pesmi ter se vsebinsko in oblikovno zgledoval pri Prešernu in Aškercu. Napisal je romana “Z viharja v zavetje” in “Žrtve” ter več novel o meščanskem življenju. V Ljubljanskem zvonu je objavljal tudi vzgojne ljudske povesti ter ocenjeval predstave slovenskega gledališča v Ljubljani. Fran Zbašnik je bil prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega “Društva slovenskih književnikov in časnikarjev”.
_______________
V drugi polovici 19. stoletja so bile velika poštna novost pisemske kuverte. Ko se je papir pocenil, so začeli pisma vlagati v nepopisan papirni ovitek. V Avstriji so leta 1861 izdali industrijsko izdelane kuverte z natisnjeno znamko. 1. oktobra 1859 so uvedli ekspresna pisma. Ker pa so bila pisma neprimerna za kratka obvestila, so tudi v Avstro-Ogrski leta 1869 uvedli dopisnice, ki so se hitro uveljavile, zlasti zato, ker je bila poštnina zanje nižja od pisemske. Posebna oblika so bile dvojne dopisnice, od katerih je bila ena namenjena naslovniku, druga pa za odgovor pošiljatelju. Uvedli so jih avgusta 1880. Kmalu za dopisnicami so se januarja 1885 pojavile tudi razglednice. Že čez nekaj desetletij je bila v rabi vrsta razglednic, umetniških in poslovnih kart ter čestitk za različne priložnosti. Pobiranje pisemske pristojbine pri prejemniku in zlasti uvedba poštne znamke sta omogočila uporabo pisemskega nabiralnika. V slovenščini se je sprva imenovala “listnica”, pozneje pa se je uveljavil izraz “dopisnica”.
_______________
Literarni zgodovinar Joža Mahnič je leta 1941 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in slavistike, leta 1949 pa doktoriral z disertacijo “Baudelairizmi pri Otonu Župančiču”. Po nekaj letih dela na filozofski fakulteti je tri desetletja poučeval slovenščino na ljubljanskih gimnazijah, v letih od 1976 do 1980 je bil ravnatelj Slovanske knjižnice, na akademiji za glasbo pa je predaval kulturno izražanje. Znanstveno je raziskoval predvsem obdobje slovenske moderne, Ketteja, Murna in Cankarja, še posebno pa Otona Župančiča, katerega zbrana dela je tudi uredil in z opombami izdal v devetih knjigah. V številnih razpravah je pisal tudi o drugih naših književnikih, od starejših do sodobnih, na svojem področju pa se je ukvarjal še z muzejsko dejavnostjo: uredil je spominske sobe Valentina Vodnika, Otona Župančiča, Franceta Koblarja in Otona Berkopca. Štirinajst let je bil predsednik Slovenske matice, nato imenovan za častnega predsednika, predsedoval pa je tudi Slovenskemu slavističnemu društvu. Mahnič je segel po peresu tudi za svojo dušo – tako je na primer nastala knjiga V svetu rože mogote: razglednice iz nekdanjega Bohinja. Ob pisanju je vzgojil rodove dijakov, ki jim je predvsem polagal na srce ljubezen do slovenskega jezika in književnosti. Literarni zgodovinar Joža Mahnič se je rodil leta 1918 v Bohinjski Bistrici.
_______________
Klavže, imenovane tudi “slovenske piramide”, so visoke vodne pregrade na Idrijci, Belci, Zali in Klavžarici. Za temi monumentalnimi zapornicami so nastajala manjša jezera. Ko so vodo spustili, so lahko po reki splavili velike količine lesa do Idrije, v kateri ga je potreboval rudnik za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so bile najprej lesene, v obdobju cesarice Marije Terezije pa so jih zamenjali z zidanimi.
Največje na reki Idrijci so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov, visoke so 11 in dolge 41 metrov, debelina pregrad pri vrhu pa je dobrih 10 metrov. Klavže na Idrijci in Belci so po tehničnih in estetskih merilih izjema v evropskih primerjavah in sodijo med najpomembnejše slovenske tehniške spomenike. Ker jih je vztrajno najedal zob časa, so v okviru idrijskega Mestnega muzeja nekatere sanirali. Slovesno odprtje obnovljenih Brusovih klavž na Belci je bilo na današnji dan leta 1991.
____________
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Neveljaven email naslov