Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Povojna vsakdanjost-literarni motiv Janeza Švajncerja (1920 – 2007), zadružništvo v korist kmečkega ljudstva, filmski dokumentarist pionirskega časa televizije, ustanovili politično koalicijo Demos

Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. Pri nas je z vsemi silami deloval za obubožani kmečki stan, ob tem pa zgradil finančno, gospodarsko in prosvetno hrbtenico Slovenske ljudske stranke, katere član in vnet govorec je bil. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
“Kamor je prišel, so pod njegovim vplivom nastale številne kulturne in gospodarske organizacije. Krek je brez dvoma največji slovenski organizator,” je o njem napisal njegov učenec in občudovalec Ivan Dolenc.
Maja 1917 je bil predlagatelj t. i. Majniške deklaracije, s katero bi južni Slovani dobili svojo entiteto v okviru reformirane dežele, ki bi ji še vedno vladali Habsburžani. Do tega sklepa se je dokopal kljub idejam o sorodnosti z nemškimi krščanskimi socialci, ko se je prepričal, da so tudi oni v nacionalni politiki prav tako nemško nacionalno šovinistični kot nemški liberalci ali socialdemokrati. Krek je avtor obsežnih časopisnih člankov ter knjige Črne bukve kmečkega stanu – izšla je leta 1895 – in znanstvenega dela Socializem, ki je izšlo na začetku 20. stoletja. Veljal je za spoštovanega političnega voditelja in vnetega borca za pravice revnih, zapostavljenih, ter za socialno državo. Doktor Janez Evangelist Krek se je rodil leta 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico.

Filmski režiser, scenarist in publicist Ernest Adamič se je rodil leta 1898 v Ljubljani. Posnel je več kot 80 kratkih filmov, na televiziji pa je v letih 1965 in 1969 oblikoval pomembno serijo “Portreti”; v njej je predstavil številne slovenske kulturne in znanstvene delavce. Ernest Adamič je bil značilen predstavnik slovenske dokumentaristične šole petdesetih let prejšnjega stoletja, ki je težila k stilizaciji in izrazito estetskim učinkom.

Pisatelja, novinarja in urednika Janeza Švajncerja so nacisti junija leta 1941 še kot gimnazijca za štiri leta internirali v Šlezijo in Ukrajino. Leta 1962 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Kot urednik in dopisnik je bil zaposlen pri časniku Večer, pozneje pa na Radiu Ljubljana in Radiu Maribor, pri katerem je bil deset let tudi odgovorni urednik. Bil je tudi glavni urednik revije Dialogi. V pripovednih delih, sprva oprtih na socialni realizem, je opisoval kmečki svet, pozneje pa tudi mestno družbeno okolje. Njegov literarni opus zajema več kot petdeset romanov ter povesti, dramskih besedil in radijskih iger in ga uvršča med naše najplodovitejše sodobne pisce. Pisatelj, novinar in urednik Janez Švajncer se je rodil na današnji dan pred 100 leti na Plintovcu v Zgornji Kungoti pri Mariboru.

27. novembra 1989 je nastala koalicija Demos, ki je leta 1990 zmagala na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah v Sloveniji. Ta dan so se na domačiji Ivana Omana v Zmincu na Gorenjskem sestali predstavniki Slovenske demokratične zveze, Socialdemokratske zveze Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov, medtem ko Slovenska kmečka zveza, poznejša Slovenska ljudska stranka, sprva ni hotela pristopiti h koaliciji, pač pa je to storila na začetku leta 1990. Predsednik Demosa je postal dr. Jože Pučnik, koalicija, ki sta jo povezovala dva glavna cilja – miren prehod v demokracijo in suverena Slovenija – pa se je javnosti prvič predstavila v začetku decembra 1989 v Klubu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani.