Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 6.3.

06.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Vladimir Ravnihar (1861-1954) prvi slovenski minister za pravosodje, ustvarjalec v vseh slovstvenih zvrsteh in oblikah, zgodovinski slovar slovenskega jezika, Zbor svečenikov svetega Pavla

Pesnik, pripovednik in urednik Josip Stritar se je rodil na današnji dan leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa konservativen glede novih literarnih tokov. Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, satiro in mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi izoblikovanosti veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegova esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70-letnici podelila naslov častnega meščana in eno izmed ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.

Pred 150-imi leti se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in publicist Vladimir Ravnihar. Med drugim je bil ustanovitelj “Slovenskega ferialnega društva Sava” in njegov prvi predsednik, soustanovitelj izobraževalnega društva “Akademija”, odbornik Dramskega društva in Slovenske matice ter predsednik Glasbene matice. Po prvi svetovni vojni je bil član Narodne vlade Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v njej poverjenik za pravosodje. Bil je tudi član sokolskih društev, v letih od 1922 do '24 pa je bil med drugim tudi starosta Jugoslovanske sokolske zveze. Politično je začel delovati v okviru liberalne Narodno napredne stranke in bil na njeni listi leta 1911 izbran v dunajski državni zbor. Vstopil je v Jugoslovanski klub in bil med podpisniki majniške deklaracije iz leta 1917. V naslednjih letih je opravljal nekaj pomembnih funkcij, pozneje pa je bil tudi član senata Kraljevine Jugoslavije. Od februarja do decembra leta 1935 je bil ljubljanski župan, nato pa še sedem let podžupan. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil Vladimir Ravnihar od oktobra 1944 do konca vojne zaprt.

Na današnji dan leta 1896 se je na Prelogah pri Slovenskih Konjicah rodil etnolog in slovaropisec Jože Stabej. Po prvi svetovni vojni je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa je deloval predvsem kot kulturni organizator. Po letu 1950 je raziskoval različna področja slovenske jezikovne in kulturne zgodovine, predvsem starejše slovaropisje. Izpisoval in raziskoval je tudi obsežne rokopisne slovarje iz 17. in 18. stoletja.
»Skozi Stabejeve roke je šlo skoraj milijon listkov, bodisi da je dela sam izpisal ali popravil in dopolnil prej opravljene izpise bodisi da je kako drugače odločujoče sodeloval pri izpisovanju. Tako delo lahko opravi le človek, ki ima najširšo humanistično izobrazbo in ki je sposoben in voljan delati kot stroj za nekaj, s čimer si pač ne more ustvariti imena, za nekaj, kar bodo morda znali zares ceniti šele tisti, ki bodo nekoč izdelovali zgodovinski slovar slovenskega jezika,« je ob Stabejevi 80-letnici zapisal jezikoslovec Stane Suhadolnik.

Stanovsko organizacijo slovenskih in hrvaških katoliških duhovnikov na Primorskem, Zbor svečenikov svetega Pavla, so ustanovili leta 1899. Med prvo svetovno vojno je njeno delo zamrlo, ponovno pa so jo oživili januarja leta 1920. V naslednjih letih je Zbor svečenikov svetega Pavla postal pobudnik narodnokulturne dejavnosti katoliško usmerjene inteligence v Julijski krajini. Nastopal je proti asimilacijskim namenom italijanske oblasti ter si prizadeval za ustanovitev samostojne slovanske nadškofije v Italiji. Pri krajevnih cerkvenih in posvetnih oblasteh ter pri rimski vladi je posredoval v obrambo slovenske in hrvaške narodne manjšine. Na današnji dan leta 1920 so predstavniki Zbora svečenikov svetega Pavla s predstavniki hrvaške duhovščine v Istri v Vatikanu papežu Benediktu Petnajstemu izročili spomenico, s katero so ga podrobneje seznanili z italijanskim zatiranjem slovenske duhovščine. Papež je bil takrat edini med vladarji, ki je podprl teptane verske brate v Primorju, vendar so oblasti rabo slovenščine prepovedale povsod, razen pri bogoslužju v slovenskih cerkvah.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 6.3.

06.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Vladimir Ravnihar (1861-1954) prvi slovenski minister za pravosodje, ustvarjalec v vseh slovstvenih zvrsteh in oblikah, zgodovinski slovar slovenskega jezika, Zbor svečenikov svetega Pavla

Pesnik, pripovednik in urednik Josip Stritar se je rodil na današnji dan leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa konservativen glede novih literarnih tokov. Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, satiro in mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi izoblikovanosti veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegova esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70-letnici podelila naslov častnega meščana in eno izmed ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.

Pred 150-imi leti se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in publicist Vladimir Ravnihar. Med drugim je bil ustanovitelj “Slovenskega ferialnega društva Sava” in njegov prvi predsednik, soustanovitelj izobraževalnega društva “Akademija”, odbornik Dramskega društva in Slovenske matice ter predsednik Glasbene matice. Po prvi svetovni vojni je bil član Narodne vlade Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v njej poverjenik za pravosodje. Bil je tudi član sokolskih društev, v letih od 1922 do '24 pa je bil med drugim tudi starosta Jugoslovanske sokolske zveze. Politično je začel delovati v okviru liberalne Narodno napredne stranke in bil na njeni listi leta 1911 izbran v dunajski državni zbor. Vstopil je v Jugoslovanski klub in bil med podpisniki majniške deklaracije iz leta 1917. V naslednjih letih je opravljal nekaj pomembnih funkcij, pozneje pa je bil tudi član senata Kraljevine Jugoslavije. Od februarja do decembra leta 1935 je bil ljubljanski župan, nato pa še sedem let podžupan. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil Vladimir Ravnihar od oktobra 1944 do konca vojne zaprt.

Na današnji dan leta 1896 se je na Prelogah pri Slovenskih Konjicah rodil etnolog in slovaropisec Jože Stabej. Po prvi svetovni vojni je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa je deloval predvsem kot kulturni organizator. Po letu 1950 je raziskoval različna področja slovenske jezikovne in kulturne zgodovine, predvsem starejše slovaropisje. Izpisoval in raziskoval je tudi obsežne rokopisne slovarje iz 17. in 18. stoletja.
»Skozi Stabejeve roke je šlo skoraj milijon listkov, bodisi da je dela sam izpisal ali popravil in dopolnil prej opravljene izpise bodisi da je kako drugače odločujoče sodeloval pri izpisovanju. Tako delo lahko opravi le človek, ki ima najširšo humanistično izobrazbo in ki je sposoben in voljan delati kot stroj za nekaj, s čimer si pač ne more ustvariti imena, za nekaj, kar bodo morda znali zares ceniti šele tisti, ki bodo nekoč izdelovali zgodovinski slovar slovenskega jezika,« je ob Stabejevi 80-letnici zapisal jezikoslovec Stane Suhadolnik.

Stanovsko organizacijo slovenskih in hrvaških katoliških duhovnikov na Primorskem, Zbor svečenikov svetega Pavla, so ustanovili leta 1899. Med prvo svetovno vojno je njeno delo zamrlo, ponovno pa so jo oživili januarja leta 1920. V naslednjih letih je Zbor svečenikov svetega Pavla postal pobudnik narodnokulturne dejavnosti katoliško usmerjene inteligence v Julijski krajini. Nastopal je proti asimilacijskim namenom italijanske oblasti ter si prizadeval za ustanovitev samostojne slovanske nadškofije v Italiji. Pri krajevnih cerkvenih in posvetnih oblasteh ter pri rimski vladi je posredoval v obrambo slovenske in hrvaške narodne manjšine. Na današnji dan leta 1920 so predstavniki Zbora svečenikov svetega Pavla s predstavniki hrvaške duhovščine v Istri v Vatikanu papežu Benediktu Petnajstemu izročili spomenico, s katero so ga podrobneje seznanili z italijanskim zatiranjem slovenske duhovščine. Papež je bil takrat edini med vladarji, ki je podprl teptane verske brate v Primorju, vendar so oblasti rabo slovenščine prepovedale povsod, razen pri bogoslužju v slovenskih cerkvah.


08.09.2023

11. september - Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske (1871)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

10. september - pred 100 leti se je rodil filmski režiser Jane Kavčič

Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

9. september - Mara Kralj (1909) likovna ustvarjalka

Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

8. september - ko je Italijansko okupacijsko vojaštvo odložilo orožje (1943)

Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

7. september - Niko Kralj, arhitekt - industrijski oblikovalec (1920)

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

5. september - 75 let hidroeletrarne Mariborski otok (1948)

Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

4. september - Silvan Furlan (1953) snovalec prvega umetniškega kinematografa pri nas

Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna


27.08.2023

3. september - ko je Postojna mesto postala (1909)

Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča


27.08.2023

2. september - agronom Viktor Repanšek (1913) in nove sorte krompirja

Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

1. september - pred 100 leti (1923) se je v Puconcih rodil književnik Frank Bükvič

Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

31. avgust - »Vranov let v svobodo« s partizansko pomočjo (1944)

Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko


27.08.2023

30. avgust - 1400 let od kronanja kralja Sama (623)

Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

29. avgust - slovenski pilot, junak slovaške vstaje leta 1944

Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"


27.08.2023

28. avgust - sporočilo Bogojinske resolucije (1926)

Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944


20.08.2023

27. avgust - Aci Bertoncelj (1939) mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre

Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

26. avgust - Boris Pahor(1913) "za svobodo smo plačali visoko ceno"

Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

25. avgust - Robert Stolz(1880) od mariborskega do svetovnih odrov

Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem


20.08.2023

24. avgust - Avgust Černigoj (1898) slikar, grafik in scenograf

Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

23. avgust - pred 100 leti se je rodil zgodovinar Marjan Britovšek

Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 22 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov