Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ljudska pisateljica Erna Meško (1911-1999) in njeno delo, dunajski škof slovenskega rodu, Janko Glazer - lirik domače pokrajine, od mariborskega do skopskega gledališča – in nazaj
Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.
Leta 1893 se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravna¬telj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njego¬vih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. **Posnetek* Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pred 90-imi leti je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborsko univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar danes velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.
Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila pred 110-imi leti v Lóperšicah pri Ormožu.
Gledališka igralka Milena Godina se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najopaznejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto nastopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ljudska pisateljica Erna Meško (1911-1999) in njeno delo, dunajski škof slovenskega rodu, Janko Glazer - lirik domače pokrajine, od mariborskega do skopskega gledališča – in nazaj
Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.
Leta 1893 se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravna¬telj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njego¬vih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. **Posnetek* Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pred 90-imi leti je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborsko univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar danes velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.
Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila pred 110-imi leti v Lóperšicah pri Ormožu.
Gledališka igralka Milena Godina se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najopaznejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto nastopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov