Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Joža Čop (1893-1975) vrhunski alpinist klenega gorenjskega značaja, eden ustanoviteljev časopisa »Pavliha«, od mariborskega do tržaškega odra, tri četrt stoletja APZ Tone Tomšič
Leta 1893 se je na Jesenicah rodil alpinist Joža Čop, ki je po tragični smrti Klementa Juga leta 1924 postal vodilni slovenski alpinist. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, Severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Sicer pa je kar 46 let delal v jeseniški železarni, večji del celo v njenem najzahtevnejšem in najnevarnejšem delu – v valjarni. Kot plezalec in igralec je nastopal v Ravnikovem filmu V kraljestvu Zlatoroga in v Badjurovih Triglavskih strminah. Ob 70-letnici – leta 1963 – ga je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito odlikoval z redom dela z rdečo zastavo. Tedaj je zaslovel s svojevrstnim voščilom Titu ob rojstnem dnevu: "Dragi maršal! Dolgo nam živi in ostani nam zdrav kot planinski kozel."
Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator Dušan Povh je študiral arhitekturo do leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto dni pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev »Partizanskega lutkovnega gledališča« in satiričnega časopisa »Pavliha«. Iz tega lista se je vrsto let po vojni spominjal te šale … *Posnetek* Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečernih filmih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi in športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Novem mestu.
Gledališka in filmska igralka Mira Sardoč je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvemu rodu študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič je po drugi svetovni vojni nasledil tradicijo Akademskega študentskega moškega pevskega zbora, ki ga je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta zbor je bil z visoko umetniško in tehnično ravnijo v času med obema vojnama eden najboljših pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra 1941, dobre tri mesece po italijanski okupaciji, je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Po kulturnem molku med drugo svetovno vojno je začel zbor delovati v mešani zasedbi, njegov prvi povojni zborovodja pa je bil Radovan Gobec. Leta 1953 so zbor poimenovali po narodnem heroju in predvojnem članu zbora Tonetu Tomšiču. Za dosežke in zasluge je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Akademski pevski zbor Tone Tomšič je bil ustanovljen na današnji dan pred 75-imi leti v Ljubljani.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Joža Čop (1893-1975) vrhunski alpinist klenega gorenjskega značaja, eden ustanoviteljev časopisa »Pavliha«, od mariborskega do tržaškega odra, tri četrt stoletja APZ Tone Tomšič
Leta 1893 se je na Jesenicah rodil alpinist Joža Čop, ki je po tragični smrti Klementa Juga leta 1924 postal vodilni slovenski alpinist. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, Severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Sicer pa je kar 46 let delal v jeseniški železarni, večji del celo v njenem najzahtevnejšem in najnevarnejšem delu – v valjarni. Kot plezalec in igralec je nastopal v Ravnikovem filmu V kraljestvu Zlatoroga in v Badjurovih Triglavskih strminah. Ob 70-letnici – leta 1963 – ga je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito odlikoval z redom dela z rdečo zastavo. Tedaj je zaslovel s svojevrstnim voščilom Titu ob rojstnem dnevu: "Dragi maršal! Dolgo nam živi in ostani nam zdrav kot planinski kozel."
Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator Dušan Povh je študiral arhitekturo do leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto dni pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev »Partizanskega lutkovnega gledališča« in satiričnega časopisa »Pavliha«. Iz tega lista se je vrsto let po vojni spominjal te šale … *Posnetek* Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečernih filmih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi in športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Novem mestu.
Gledališka in filmska igralka Mira Sardoč je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvemu rodu študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič je po drugi svetovni vojni nasledil tradicijo Akademskega študentskega moškega pevskega zbora, ki ga je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta zbor je bil z visoko umetniško in tehnično ravnijo v času med obema vojnama eden najboljših pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra 1941, dobre tri mesece po italijanski okupaciji, je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Po kulturnem molku med drugo svetovno vojno je začel zbor delovati v mešani zasedbi, njegov prvi povojni zborovodja pa je bil Radovan Gobec. Leta 1953 so zbor poimenovali po narodnem heroju in predvojnem članu zbora Tonetu Tomšiču. Za dosežke in zasluge je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Akademski pevski zbor Tone Tomšič je bil ustanovljen na današnji dan pred 75-imi leti v Ljubljani.
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Neveljaven email naslov