Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Joža Čop (1893-1975) vrhunski alpinist klenega gorenjskega značaja, eden ustanoviteljev časopisa »Pavliha«, od mariborskega do tržaškega odra, tri četrt stoletja APZ Tone Tomšič
Leta 1893 se je na Jesenicah rodil alpinist Joža Čop, ki je po tragični smrti Klementa Juga leta 1924 postal vodilni slovenski alpinist. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, Severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Sicer pa je kar 46 let delal v jeseniški železarni, večji del celo v njenem najzahtevnejšem in najnevarnejšem delu – v valjarni. Kot plezalec in igralec je nastopal v Ravnikovem filmu V kraljestvu Zlatoroga in v Badjurovih Triglavskih strminah. Ob 70-letnici – leta 1963 – ga je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito odlikoval z redom dela z rdečo zastavo. Tedaj je zaslovel s svojevrstnim voščilom Titu ob rojstnem dnevu: "Dragi maršal! Dolgo nam živi in ostani nam zdrav kot planinski kozel."
Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator Dušan Povh je študiral arhitekturo do leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto dni pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev »Partizanskega lutkovnega gledališča« in satiričnega časopisa »Pavliha«. Iz tega lista se je vrsto let po vojni spominjal te šale … *Posnetek* Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečernih filmih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi in športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Novem mestu.
Gledališka in filmska igralka Mira Sardoč je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvemu rodu študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič je po drugi svetovni vojni nasledil tradicijo Akademskega študentskega moškega pevskega zbora, ki ga je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta zbor je bil z visoko umetniško in tehnično ravnijo v času med obema vojnama eden najboljših pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra 1941, dobre tri mesece po italijanski okupaciji, je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Po kulturnem molku med drugo svetovno vojno je začel zbor delovati v mešani zasedbi, njegov prvi povojni zborovodja pa je bil Radovan Gobec. Leta 1953 so zbor poimenovali po narodnem heroju in predvojnem članu zbora Tonetu Tomšiču. Za dosežke in zasluge je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Akademski pevski zbor Tone Tomšič je bil ustanovljen na današnji dan pred 75-imi leti v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Joža Čop (1893-1975) vrhunski alpinist klenega gorenjskega značaja, eden ustanoviteljev časopisa »Pavliha«, od mariborskega do tržaškega odra, tri četrt stoletja APZ Tone Tomšič
Leta 1893 se je na Jesenicah rodil alpinist Joža Čop, ki je po tragični smrti Klementa Juga leta 1924 postal vodilni slovenski alpinist. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, Severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Sicer pa je kar 46 let delal v jeseniški železarni, večji del celo v njenem najzahtevnejšem in najnevarnejšem delu – v valjarni. Kot plezalec in igralec je nastopal v Ravnikovem filmu V kraljestvu Zlatoroga in v Badjurovih Triglavskih strminah. Ob 70-letnici – leta 1963 – ga je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito odlikoval z redom dela z rdečo zastavo. Tedaj je zaslovel s svojevrstnim voščilom Titu ob rojstnem dnevu: "Dragi maršal! Dolgo nam živi in ostani nam zdrav kot planinski kozel."
Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator Dušan Povh je študiral arhitekturo do leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto dni pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev »Partizanskega lutkovnega gledališča« in satiričnega časopisa »Pavliha«. Iz tega lista se je vrsto let po vojni spominjal te šale … *Posnetek* Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečernih filmih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi in športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Novem mestu.
Gledališka in filmska igralka Mira Sardoč je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvemu rodu študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič je po drugi svetovni vojni nasledil tradicijo Akademskega študentskega moškega pevskega zbora, ki ga je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta zbor je bil z visoko umetniško in tehnično ravnijo v času med obema vojnama eden najboljših pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra 1941, dobre tri mesece po italijanski okupaciji, je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Po kulturnem molku med drugo svetovno vojno je začel zbor delovati v mešani zasedbi, njegov prvi povojni zborovodja pa je bil Radovan Gobec. Leta 1953 so zbor poimenovali po narodnem heroju in predvojnem članu zbora Tonetu Tomšiču. Za dosežke in zasluge je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Akademski pevski zbor Tone Tomšič je bil ustanovljen na današnji dan pred 75-imi leti v Ljubljani.
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov