Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovitev lavantinske škofije na Koroškem, pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje, v Slovenj Gradcu v eni uri zgorelo 77 hiš, vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze
10. maja 1228 je salzburški nadškof Eberhard drugi ustanôvil lavantinsko škofijo s sedežem v Št. Andražu v Lábotski dolini na Koroškem. Na ozemlju salzburške nadškofije je bila leta 1072 iz dediščine Svete Eme oziroma Eme Krške ustanovljena krška škofija, v 13. stol. pa je nadškof Eberhard II. ustanovil tri tako imenovane lastniške škofije: leta 1216 škofijo Chiemsee na Bavarskem, leta 1218 škofijo Seckau na Štajerskem in nazadnje leta 1228 lavantinsko škofijo s sedežem v Šent Andražu. Njeno ozemlje, določeno leta 1244, je bilo skromno. Prvotno je obsegalo območje med Labodom in Št. Andražem do Lipnice na vzhodu in na jugu do Drave med Dravogradom in Breznom oziroma Ožbaltom ob Dravi. Do sprememb je prišlo v času jožefinskih cerkvenih reform. Po spremembi škofijskih meja je lavantinska škofija pridobila celjsko okrožje na Štajerskem in velikovško na Koroškem, medtem ko je sekavski škofiji morala odstopiti štajersko ozemlje severno od Drave. Sedež škofije je po izvedenih reformah še zmeraj ostal v Št. Andražu na Koroškem. Po nekajkratnih poskusih za preselitev je škof Anton Martin Slomšek leta 1859 sedež škofije prenesel v Maribor. S tem je škofija pridobila mariborsko okrožje na Štajerskem, velikovško pa je pripadlo krški škofiji.
Pesnik, pisatelj in dramatik - velikan slovenske književnosti – Ivan Cankar je sprva pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Njegova številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. V povesti Tujci je razgrnil tragiko življenja slovenskih umetnikov, v svojem najobsežnejšem romanu Na klancu je opisal svojo družino in predvsem mater, v Križu na gori je poveličeval ljubezen in domovino, »učitelja idealista« ter socialne in politične razmere na Slovenskem je opisal v povesti Martin Kačur, v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica pa upornega kmečkega hlapca. V zbirki črtic Moje življenje pripoveduje o svojem otroštvu in v Podobah iz sanj o strahotah vojne. V dramah je bičal negativne družbene sile, v politično življenje pa je posegel s kritičnimi in polemičnimi spisi, v katerih je bistro, duhovito in jedko razgrnil svoje nazore. Kot najbojevitejši pripadnik slovenske moderne je sodeloval tudi v politiki. Angažiral se je v socialdemokratskem gibanju in svoje ideje vključeval v literarna dela. Ivan Cankar se je rodil leta 1876 na Vrhniki.
10. maja 1903, ob pol treh popoldne je na današnji Meškovi ulici v Slovenj Gradcu, ki se je v tistih časih imenovala Cerkvena ulica, izbruhnil požar. V eni uri je pogorelo 77 hiš, ki so bile tedaj večinoma krite s skodlami iskro požara pa je veter zanesel tudi na zvonik cerkve sv. Elizabete. V požaru po znanih podatkih ni bilo smrtnih žrtev med ljudmi, je pa poginilo kar nekaj živali. Domačim gasilcem je na pomoč priskočilo deset okoliških gasilskih društev, iz Maribora pa so prišli pomagat s posebnim vlakom. Na pomoč je priskočila tudi vojska iz Celovca, cesar pa je daroval 10 tisoč kron. Po zaslugi krajevnega fotografa Janeza Andrejca je o tistem obdobju ohranjenih veliko fotografij.
Leta 1945 je v Ljubljano prišla Narodna vlada Slovenije, ki je bila imenovana 5. maja v Ajdovščini. Z balkona Univerze so tedaj spregovorili Oton Župančič, Josip Vidmar in glavni govornik Boris Kidrič, prvi povojni predsednik slovenske vlade. V radijskem arhivu hranimo tudi posnetek nagovora Edvarda Kocbeka Posnetek**. Narodno vlado Slovenije je na Kongresnem trgu pričakala velika množica ljudi z zastavami, napisi in cvetjem.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovitev lavantinske škofije na Koroškem, pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje, v Slovenj Gradcu v eni uri zgorelo 77 hiš, vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze
10. maja 1228 je salzburški nadškof Eberhard drugi ustanôvil lavantinsko škofijo s sedežem v Št. Andražu v Lábotski dolini na Koroškem. Na ozemlju salzburške nadškofije je bila leta 1072 iz dediščine Svete Eme oziroma Eme Krške ustanovljena krška škofija, v 13. stol. pa je nadškof Eberhard II. ustanovil tri tako imenovane lastniške škofije: leta 1216 škofijo Chiemsee na Bavarskem, leta 1218 škofijo Seckau na Štajerskem in nazadnje leta 1228 lavantinsko škofijo s sedežem v Šent Andražu. Njeno ozemlje, določeno leta 1244, je bilo skromno. Prvotno je obsegalo območje med Labodom in Št. Andražem do Lipnice na vzhodu in na jugu do Drave med Dravogradom in Breznom oziroma Ožbaltom ob Dravi. Do sprememb je prišlo v času jožefinskih cerkvenih reform. Po spremembi škofijskih meja je lavantinska škofija pridobila celjsko okrožje na Štajerskem in velikovško na Koroškem, medtem ko je sekavski škofiji morala odstopiti štajersko ozemlje severno od Drave. Sedež škofije je po izvedenih reformah še zmeraj ostal v Št. Andražu na Koroškem. Po nekajkratnih poskusih za preselitev je škof Anton Martin Slomšek leta 1859 sedež škofije prenesel v Maribor. S tem je škofija pridobila mariborsko okrožje na Štajerskem, velikovško pa je pripadlo krški škofiji.
Pesnik, pisatelj in dramatik - velikan slovenske književnosti – Ivan Cankar je sprva pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Njegova številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. V povesti Tujci je razgrnil tragiko življenja slovenskih umetnikov, v svojem najobsežnejšem romanu Na klancu je opisal svojo družino in predvsem mater, v Križu na gori je poveličeval ljubezen in domovino, »učitelja idealista« ter socialne in politične razmere na Slovenskem je opisal v povesti Martin Kačur, v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica pa upornega kmečkega hlapca. V zbirki črtic Moje življenje pripoveduje o svojem otroštvu in v Podobah iz sanj o strahotah vojne. V dramah je bičal negativne družbene sile, v politično življenje pa je posegel s kritičnimi in polemičnimi spisi, v katerih je bistro, duhovito in jedko razgrnil svoje nazore. Kot najbojevitejši pripadnik slovenske moderne je sodeloval tudi v politiki. Angažiral se je v socialdemokratskem gibanju in svoje ideje vključeval v literarna dela. Ivan Cankar se je rodil leta 1876 na Vrhniki.
10. maja 1903, ob pol treh popoldne je na današnji Meškovi ulici v Slovenj Gradcu, ki se je v tistih časih imenovala Cerkvena ulica, izbruhnil požar. V eni uri je pogorelo 77 hiš, ki so bile tedaj večinoma krite s skodlami iskro požara pa je veter zanesel tudi na zvonik cerkve sv. Elizabete. V požaru po znanih podatkih ni bilo smrtnih žrtev med ljudmi, je pa poginilo kar nekaj živali. Domačim gasilcem je na pomoč priskočilo deset okoliških gasilskih društev, iz Maribora pa so prišli pomagat s posebnim vlakom. Na pomoč je priskočila tudi vojska iz Celovca, cesar pa je daroval 10 tisoč kron. Po zaslugi krajevnega fotografa Janeza Andrejca je o tistem obdobju ohranjenih veliko fotografij.
Leta 1945 je v Ljubljano prišla Narodna vlada Slovenije, ki je bila imenovana 5. maja v Ajdovščini. Z balkona Univerze so tedaj spregovorili Oton Župančič, Josip Vidmar in glavni govornik Boris Kidrič, prvi povojni predsednik slovenske vlade. V radijskem arhivu hranimo tudi posnetek nagovora Edvarda Kocbeka Posnetek**. Narodno vlado Slovenije je na Kongresnem trgu pričakala velika množica ljudi z zastavami, napisi in cvetjem.
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Neveljaven email naslov