Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

4. avgust

04.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem, jezikoslovec s Koroškega, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb, zmagoslavje ladijskega vijaka

Leta 1725 se je v Grabštanju na Koroškem rodil nabožni pisec in jezikoslovec Ožbalt Gutsman. Ob prirejanju katekizma in pridigarskih predlog za svoje rojake je uvidel potrebo po jezikovnih priročnikih. Načela jezika, ki naj bi ga razumeli vsi Slovenci, je razložil v nemškem dodatku h “Kristjanskim resnicam”, podrobno pa jih je pojasnil v slovenski slovnici, napisani v nemščini. Izdal je tudi slovar, ki je pomenil pomemben prispevek k prerodu knjižnega jezika, ter abecednik in več nabožnih knjig. Slovnica in slovar Ožbalta Gutsmana sta močno vplivala na poznejše jezikoslovce na celotnem slovenskem ozemlju.

Izumitelj češkega rodu Josef Ressel je bil vsestransko izobražen in je kot gozdarski uradnik ves čas služboval na Slovenskem ter v Trstu in Benetkah. Njegov najpomembnejši izum je ladijski vijak, saj je pri velikih ladjah nadomestil nepraktična lopatasta kolesa. Preizkušati ga je začel že zelo zgodaj, vendar je pri oblastnikih vedno naletel na nerazumevanje. Tako so mu prepovedali njegovo preizkušanje na Krki in Ljubljanici, češ da zganja preveč hrupa in plaši ribe. Zato pa mu je v Trstu uspelo prepričati tovarnarja Fontano, da je dal denar za parnik z vijakom. Zgradil je 33-tonsko ladjo Civetto in nanjo namestil vijak. Ladja je prvo poskusno vožnjo opravila 4. avgusta 1828 in potrdila uporabnost Resslovega ladijskega vijaka.

Leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica Manica Koman
. Delala je pri časopisu Slovenski narod, od leta 1916 do leta 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic, tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”

Leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje
. Od 4. do 16. avgusta tistega leta je bila na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano; iz nje so po tri ure na dan ob pomoči začasnega oddajnika živo predvajali televizijski spored. Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo čim več ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat zelo malo zasebnih televizijskih sprejemnikov – so te postavili kar v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

4. avgust

04.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem, jezikoslovec s Koroškega, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb, zmagoslavje ladijskega vijaka

Leta 1725 se je v Grabštanju na Koroškem rodil nabožni pisec in jezikoslovec Ožbalt Gutsman. Ob prirejanju katekizma in pridigarskih predlog za svoje rojake je uvidel potrebo po jezikovnih priročnikih. Načela jezika, ki naj bi ga razumeli vsi Slovenci, je razložil v nemškem dodatku h “Kristjanskim resnicam”, podrobno pa jih je pojasnil v slovenski slovnici, napisani v nemščini. Izdal je tudi slovar, ki je pomenil pomemben prispevek k prerodu knjižnega jezika, ter abecednik in več nabožnih knjig. Slovnica in slovar Ožbalta Gutsmana sta močno vplivala na poznejše jezikoslovce na celotnem slovenskem ozemlju.

Izumitelj češkega rodu Josef Ressel je bil vsestransko izobražen in je kot gozdarski uradnik ves čas služboval na Slovenskem ter v Trstu in Benetkah. Njegov najpomembnejši izum je ladijski vijak, saj je pri velikih ladjah nadomestil nepraktična lopatasta kolesa. Preizkušati ga je začel že zelo zgodaj, vendar je pri oblastnikih vedno naletel na nerazumevanje. Tako so mu prepovedali njegovo preizkušanje na Krki in Ljubljanici, češ da zganja preveč hrupa in plaši ribe. Zato pa mu je v Trstu uspelo prepričati tovarnarja Fontano, da je dal denar za parnik z vijakom. Zgradil je 33-tonsko ladjo Civetto in nanjo namestil vijak. Ladja je prvo poskusno vožnjo opravila 4. avgusta 1828 in potrdila uporabnost Resslovega ladijskega vijaka.

Leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica Manica Koman
. Delala je pri časopisu Slovenski narod, od leta 1916 do leta 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic, tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”

Leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje
. Od 4. do 16. avgusta tistega leta je bila na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano; iz nje so po tri ure na dan ob pomoči začasnega oddajnika živo predvajali televizijski spored. Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo čim več ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat zelo malo zasebnih televizijskih sprejemnikov – so te postavili kar v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah.


09.02.2022

Na današnji dan 9. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.02.2022

Na današnji dan 8. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.02.2022

Na današnji dan 12.05

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.02.2022

Na današnji dan 6. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.02.2022

Na današnji dan 5. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.02.2022

Na današnji dan 4. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.02.2022

Na današnji dan, 3. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.02.2022

Na današnji dan 2. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.02.2022

Na današnji dan 1. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


31.01.2022

Na današnji dan 31. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.01.2022

Na današnji dan 30. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.01.2022

Na današnji dan 29. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.01.2022

Na današnji dan 28. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.01.2022

Na današnji dan, 27. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.01.2022

Na današnji dan 26. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.01.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.01.2022

Na današnji dan 24. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.01.2022

Na današnji dan 23. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.01.2022

Na današnji dan 22. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.01.2022

Na današnji dan, 21. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 51 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov