Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 11. avgust

11.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk

Vinogradniški strokovnjak Franc Kuri je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš, in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej dokaj revni pokrajini. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

V Ljubljani se je leta 1907 rodil geodet Stane Oswald. Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik nezakonitega študentskega glasila Rdeči signali. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt. Okupatorske oblasti so ga po zasedbi Slovenije odpeljale v taborišče Dachau. Izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Leta 1947 so oblasti Staneta Oswalda aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Proces, imenovan tudi Diehl-Oswaldov proces, je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachavskim taboriščnikom zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani.

Pesnik in pisatelj Karel Mauser se je rodil leta 1918 v Zagorici pri Bledu. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani začel študij bogoslovja, ga končal, vendar ni prejel duhovniškega posvečenja. Zaposlil se je v tiskarni in si ustvaril družino. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni je odšel v Avstrijo in se leta 1951 izselil v Cleveland v Združene države, kjer je delal v tovarni svedrov in ves čas literarno ustvarjal. Izdal je 27 knjig povesti, črtic in romanov, med katerimi izstopata roman Kaplan Klemen in trilogija Ljudje pod bičem, ki govori o vojni in revoluciji na Slovenskem. Dela Karla Mauserja so bila do osamosvojitve prepovedana, prva njegova knjiga je v Sloveniji izšla leta 1992.

Enajstega avgusta 1945 je bila v povojni Jugoslaviji na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju uzakonjena volilna pravica žensk. Že leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru druge Jugoslavije.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 11. avgust

11.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk

Vinogradniški strokovnjak Franc Kuri je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš, in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej dokaj revni pokrajini. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

V Ljubljani se je leta 1907 rodil geodet Stane Oswald. Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik nezakonitega študentskega glasila Rdeči signali. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt. Okupatorske oblasti so ga po zasedbi Slovenije odpeljale v taborišče Dachau. Izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Leta 1947 so oblasti Staneta Oswalda aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Proces, imenovan tudi Diehl-Oswaldov proces, je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachavskim taboriščnikom zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani.

Pesnik in pisatelj Karel Mauser se je rodil leta 1918 v Zagorici pri Bledu. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani začel študij bogoslovja, ga končal, vendar ni prejel duhovniškega posvečenja. Zaposlil se je v tiskarni in si ustvaril družino. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni je odšel v Avstrijo in se leta 1951 izselil v Cleveland v Združene države, kjer je delal v tovarni svedrov in ves čas literarno ustvarjal. Izdal je 27 knjig povesti, črtic in romanov, med katerimi izstopata roman Kaplan Klemen in trilogija Ljudje pod bičem, ki govori o vojni in revoluciji na Slovenskem. Dela Karla Mauserja so bila do osamosvojitve prepovedana, prva njegova knjiga je v Sloveniji izšla leta 1992.

Enajstega avgusta 1945 je bila v povojni Jugoslaviji na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju uzakonjena volilna pravica žensk. Že leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru druge Jugoslavije.


10.02.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.02.2022

Na današnji dan 9. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.02.2022

Na današnji dan 8. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.02.2022

Na današnji dan 12.05

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.02.2022

Na današnji dan 6. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.02.2022

Na današnji dan 5. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.02.2022

Na današnji dan 4. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.02.2022

Na današnji dan, 3. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.02.2022

Na današnji dan 2. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.02.2022

Na današnji dan 1. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


31.01.2022

Na današnji dan 31. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.01.2022

Na današnji dan 30. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.01.2022

Na današnji dan 29. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.01.2022

Na današnji dan 28. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.01.2022

Na današnji dan, 27. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.01.2022

Na današnji dan 26. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.01.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.01.2022

Na današnji dan 24. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.01.2022

Na današnji dan 23. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.01.2022

Na današnji dan 22. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 51 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov