Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

18. avgust

18.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gradbeni podvig mladega Josipa Slavca v Zidanem mostu, astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru, Slovencem je vladal skoraj 68 let, toplozračni balon vzletel v Belgiji in pristal na Goričkem

Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski. Za podatke o razmerah na Kitajskem sta ga zaprosili celo znanstveni akademiji iz Londona in Peterburga, največji del njegovega dela pa je prešel neposredno v kitajsko kulturno zgodovino. Za številne zasluge ga je cesar imenoval za mandarina. Po njem se od leta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga januarja 1999 odkrili astronomi iz Observatorija Črni Vrh.

Leta 1830 se je na Dunaju rodil avstrijski cesar Franc Jožef 1. Že v zgodnji mladosti je bil vzgajan v strogem, tradicionalnem duhu ob pomoči izbranih plemičev, med katerimi je bil zelo pomemben tudi njegov dolgoletni mladostni vzgojitelj Johann Baptist grof Coronini, ki je prihajal iz Gorice. Monarhiji je zavladal ob koncu nemirnega leta 1848, od leta 1867 pa je bil tudi ogrski kralj. V slovenskih krajih je bil večkrat, tudi leta 1895, ko je Ljubljani po potresu zagotovil izdatno finančno pomoč. Pred sodno palačo na tedanjem Slovenskem trgu − v današnjem Miklošičevem parku so mu leta 1908 postavili kip, delo Svitoslava Peruzzija − v zahvalo za njegov obisk po potresu. Na silvestrsko noč leta 1918 so kip odstranili, na njegov podstavek pa pozneje postavili kip Frana Miklošiča. Tri leta po njegovi smrti je habsburško cesarstvo razpadlo.

Februarja 1929 je gradbeno podjetje mladega lastnika, komaj 28-letnega Josipa Slavca na licitaciji direkcije državnih železnic v Ljubljani med osmimi konkurenti dobilo naročilo za graditev velikega mostu čez Savinjo na železniški postaji Zidani Most. Novogradnja naj bi omogočila direkten promet na železniški progi Ljubljana−Zagreb in obratno, brez zamudnega premikanja lokomotive. Načrte za most, ki je meril v dolžino 151 m in je imel obliko treh lokov, je izdelal inženir Emil Franz, zaposlen na Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, ob pomoči inženirja Draga Leskovška pri konstrukcijskem odseku gradbenega oddelka državnih železnic v Ljubljani. Betonski objekt v Zidanem Mostu, ki je bil prvi te vrste v takšnem obsegu pri nas, je obtežilno preizkušnjo prestal 21. julija 1931, prometu pa so ga slovesno izročili 18. avgusta pred 90 leti.

Na večer 18. avgusta 1934 se je nad vasjo Ženavlje na Goričkem pojavil stratosferski balon z dvema belgijskima znanstvenikoma, ki sta tisto jutro sicer poletela v Belgiji, da bi na višini okoli 16 tisoč metrov raziskovala vremenske pojave, toda slabo vreme ju je zaneslo čez Avstrijo do Goričkega – skoraj 1800 kilometrov proč od kraja vzleta. Ko sta na tleh zagledala vaščane, sta spustila vrv in zasilno pristala. Začudeni domačini so ju prijazno sprejeli in pogostili, pri njih sta tudi prenočila. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem je več dni poročalo evropsko in ameriško časopisje, pa tudi radijske postaje – Belgijca sta bila tudi gosta Radia Ljubljana. V spomin na ta dogodek so v Ženavljah leta 1997 postavili bronasti spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci pa je povezavo s spominjanjem pristanka nenavadnih potnikov v njihovem kraju vzela kar za svoj občinski praznik. Še ta zanimivost. Eden od obeh znanstvenikov Max Cosyns je v 92-em letu starosti umrl leta 1998.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

18. avgust

18.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gradbeni podvig mladega Josipa Slavca v Zidanem mostu, astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru, Slovencem je vladal skoraj 68 let, toplozračni balon vzletel v Belgiji in pristal na Goričkem

Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski. Za podatke o razmerah na Kitajskem sta ga zaprosili celo znanstveni akademiji iz Londona in Peterburga, največji del njegovega dela pa je prešel neposredno v kitajsko kulturno zgodovino. Za številne zasluge ga je cesar imenoval za mandarina. Po njem se od leta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga januarja 1999 odkrili astronomi iz Observatorija Črni Vrh.

Leta 1830 se je na Dunaju rodil avstrijski cesar Franc Jožef 1. Že v zgodnji mladosti je bil vzgajan v strogem, tradicionalnem duhu ob pomoči izbranih plemičev, med katerimi je bil zelo pomemben tudi njegov dolgoletni mladostni vzgojitelj Johann Baptist grof Coronini, ki je prihajal iz Gorice. Monarhiji je zavladal ob koncu nemirnega leta 1848, od leta 1867 pa je bil tudi ogrski kralj. V slovenskih krajih je bil večkrat, tudi leta 1895, ko je Ljubljani po potresu zagotovil izdatno finančno pomoč. Pred sodno palačo na tedanjem Slovenskem trgu − v današnjem Miklošičevem parku so mu leta 1908 postavili kip, delo Svitoslava Peruzzija − v zahvalo za njegov obisk po potresu. Na silvestrsko noč leta 1918 so kip odstranili, na njegov podstavek pa pozneje postavili kip Frana Miklošiča. Tri leta po njegovi smrti je habsburško cesarstvo razpadlo.

Februarja 1929 je gradbeno podjetje mladega lastnika, komaj 28-letnega Josipa Slavca na licitaciji direkcije državnih železnic v Ljubljani med osmimi konkurenti dobilo naročilo za graditev velikega mostu čez Savinjo na železniški postaji Zidani Most. Novogradnja naj bi omogočila direkten promet na železniški progi Ljubljana−Zagreb in obratno, brez zamudnega premikanja lokomotive. Načrte za most, ki je meril v dolžino 151 m in je imel obliko treh lokov, je izdelal inženir Emil Franz, zaposlen na Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, ob pomoči inženirja Draga Leskovška pri konstrukcijskem odseku gradbenega oddelka državnih železnic v Ljubljani. Betonski objekt v Zidanem Mostu, ki je bil prvi te vrste v takšnem obsegu pri nas, je obtežilno preizkušnjo prestal 21. julija 1931, prometu pa so ga slovesno izročili 18. avgusta pred 90 leti.

Na večer 18. avgusta 1934 se je nad vasjo Ženavlje na Goričkem pojavil stratosferski balon z dvema belgijskima znanstvenikoma, ki sta tisto jutro sicer poletela v Belgiji, da bi na višini okoli 16 tisoč metrov raziskovala vremenske pojave, toda slabo vreme ju je zaneslo čez Avstrijo do Goričkega – skoraj 1800 kilometrov proč od kraja vzleta. Ko sta na tleh zagledala vaščane, sta spustila vrv in zasilno pristala. Začudeni domačini so ju prijazno sprejeli in pogostili, pri njih sta tudi prenočila. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem je več dni poročalo evropsko in ameriško časopisje, pa tudi radijske postaje – Belgijca sta bila tudi gosta Radia Ljubljana. V spomin na ta dogodek so v Ženavljah leta 1997 postavili bronasti spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci pa je povezavo s spominjanjem pristanka nenavadnih potnikov v njihovem kraju vzela kar za svoj občinski praznik. Še ta zanimivost. Eden od obeh znanstvenikov Max Cosyns je v 92-em letu starosti umrl leta 1998.


01.04.2023

3. april - Jože Potrč, zdravnik pri mednarodni organizaciji za delo

Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

2. april - Ciril Debevec, režiser, igralec, publicist in pedagog

Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

1. april - prvoaprilska iz leta 1931

“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec - prof. dr. Jože Hlebanja, strojnik in konstruktor

Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

30. marec - Filip Terč, začetnik apiterapije v srednji Evropi

Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

29. marec - Rudolf Maister, ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah


26.03.2023

28. marec - Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki

Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga


27.03.2023

27. marec - štiri desetletja novodobnega pomikanja urinih kazalcev

Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

26. marec - najhujši poraz italijanske okupacijske vojske na Slovenskem

Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

25. marec - dr. Franc Kovačič in mirovna konferanca v Parizu 

Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem


19.03.2023

24. marec - začetek helikopterskega reševanja ponesrečenih v Slovenskih gorah

Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.03.2023

22. marec - Ivan Minatti: »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

21. marec - partizanski poveljnik z Menine planine

Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.03.2023

20. marec - začetki sistematičnega opazovanja vremena pri nas

Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne


12.03.2023

19. marec - fašistični zločin pri Strunjanu

»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

18. marec - Celjani v mirovni misiji na Kreti

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

17. marec - pred 100 leti se je rodil zgodovinar dr. Jože Koropec

Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

16. marec - Josip Apih in prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri nas

Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

15. marec - pred 140 leti se je rodil slikar in grafik Saša Šantel

Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 30 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov