Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu
Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.
V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.
Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu
Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.
V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.
Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Neveljaven email naslov