Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 5. september

05.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Danilo Merlak (1921-1979) operni pevec – mojster basovskih vlog, Društvo za preučevanje zgodovine, strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom, mentor in vzornik mladim glasbenikom

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično društvo za Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je kmalu začela razpadati. Tako je leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebno posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih. Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vrsto let profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil leta 1920 v Kamniku.

Operni pevec Danilo Merlak je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. *Posnetek S prirojeno odrsko inteligenco, intuicijo in izjemno muzikalnostjo je bil ena najizrazitejših osebnosti v opernem življenju v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Rodil se je pred 100 leti v Škednju pri Trstu. Ko je v Trstu zmagal na pevskem tekmovanju, si je pridobil štipendijo za študij solopetja. Odšel je v Bologno, od tam pa so ga med drugo svetovno vojno odgnali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Po vojni se je vrnil v Trst, nadaljeval študij in v tržaški Operi debitiral kot Komtur v Mozartovi operi Don Juan. Takrat je bil na predstavi tudi Danilo Švara in ga povabil v Slovenijo. Pel je v Mariboru, Splitu, Italiji in drugje, nazadnje pa kot redno angažiran v Ljubljani. Od takrat ni bilo uprizoritve Verdija, v kateri ne bi nastopil. Kot koncertni pevec je basist Danilo Merlak nastopal predvsem s slovenskimi deli.

Violinist Tomaž Lorenz je že v zgodnji mladosti skupaj z bratoma, pianistom Primožem in violončelistom Matijo, igral v triu Lorenz. Diplomiral je na ljubljanski akademiji za glasbo, na kateri je dokončal podiplomski študij violine in komorne igre ter pozneje tudi poučeval. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade za skupno muziciranje. Ob njegovi mentorski pomoči so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Krstno je izvedel več kot sto slovenskih skladb, tako solističnih kot komornih. Bil je častni član Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine ljubljanske. Violinist in pedagog Tomaž Lorenz se je rodil leta 1944 v Ljubljani


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 5. september

05.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Danilo Merlak (1921-1979) operni pevec – mojster basovskih vlog, Društvo za preučevanje zgodovine, strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom, mentor in vzornik mladim glasbenikom

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično društvo za Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je kmalu začela razpadati. Tako je leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebno posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih. Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vrsto let profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil leta 1920 v Kamniku.

Operni pevec Danilo Merlak je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. *Posnetek S prirojeno odrsko inteligenco, intuicijo in izjemno muzikalnostjo je bil ena najizrazitejših osebnosti v opernem življenju v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Rodil se je pred 100 leti v Škednju pri Trstu. Ko je v Trstu zmagal na pevskem tekmovanju, si je pridobil štipendijo za študij solopetja. Odšel je v Bologno, od tam pa so ga med drugo svetovno vojno odgnali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Po vojni se je vrnil v Trst, nadaljeval študij in v tržaški Operi debitiral kot Komtur v Mozartovi operi Don Juan. Takrat je bil na predstavi tudi Danilo Švara in ga povabil v Slovenijo. Pel je v Mariboru, Splitu, Italiji in drugje, nazadnje pa kot redno angažiran v Ljubljani. Od takrat ni bilo uprizoritve Verdija, v kateri ne bi nastopil. Kot koncertni pevec je basist Danilo Merlak nastopal predvsem s slovenskimi deli.

Violinist Tomaž Lorenz je že v zgodnji mladosti skupaj z bratoma, pianistom Primožem in violončelistom Matijo, igral v triu Lorenz. Diplomiral je na ljubljanski akademiji za glasbo, na kateri je dokončal podiplomski študij violine in komorne igre ter pozneje tudi poučeval. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade za skupno muziciranje. Ob njegovi mentorski pomoči so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Krstno je izvedel več kot sto slovenskih skladb, tako solističnih kot komornih. Bil je častni član Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine ljubljanske. Violinist in pedagog Tomaž Lorenz se je rodil leta 1944 v Ljubljani


07.08.2023

9. avgust - taborsko dogajanje v Ljutomeru leta 1868

Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija


07.08.2023

8. avgust - Marij Pregelj (1913) karikaturist in knjižni ilustrator

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

7. avgust - odprli Narodni dom v Celju (1897)

Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem


03.08.2023

6. avgust - dr. Janez Marolt (1943) od Homškega hriba k učenostim starega vzhoda

Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


04.08.2023

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

4. avgust - prvo poskusno TV oddajanje pri nas (1956)

Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka


31.07.2023

3. avgust - 70 let Kugyjevega spomenika v Trenti

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska


31.07.2023

2. avgust - dr. Janez Arnež (1923) in Studia Slovenica

Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

1. avgust - nič več žičnih ovir na meji z Madžarsko (1989)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

31. julij - Gustav Šilih (1893) pedagog in pisatelj

Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

30. julij - usmritev upornikov v gozdu Dobrava pri Brežicah (1941)

Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


20.07.2023

28. julij - Dušan Fortič (1923) in prvi TV dnevnik v slovenskem jeziku

Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

27. julij - 164 dni na čelu vlade Kraljevine SHS

Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

25. julij - morski biolog Miroslav Zei (1914) in njegovo zanimivo odkritje

"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

24. julij - Rudolf Cvetko, prvi slovenski nosilec olimpijske medalje

Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

23. julij - Osip Šest (1893) in novi prijemi v gledališki umetnosti

Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

22. julij - Jakob Zadravec (1873) predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine.

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


Stran 22 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov