Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Severin Šali (1911-1992) pesnik, ki se med vojno ni želel opredeliti, mojster izdelave orgel, ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani, prigode Pike Nogavičke – iz nemščine v slovenščino

Franc Ksaver Križman je bil eden naših vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu. Franc Ksaver Križman se je rodil leta 1726 v Rihenbergu, danes Braniku pri Gorici.

Zdravnik Viljem Kovač je študiral in diplomiral v Budimpešti, leta 1864 pa je prišel v Ljubljano za mestnega fizika in higienika, kot so tedaj rekli zdravniku. Zavzemal se je predvsem za ustanovitev otroške bolnišnice, ki je Ljubljana še ni imela. Meščane je pozval, naj njegova prizadevanja podprejo s prostovoljnimi prispevki, sam pa je obljubil, da bo do konca življenja zastonj delal za dobro otrok in da bo poskrbel za brezplačna zdravila za leto dni. Akcija je uspela in novembra leta 1865 so v obnovljeni hiši na vogalu današnjih Poljanske ulica in Ulice Janeza Pavle II. slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; za dunajsko, ustanovljeno štiri desetletja prej, je bila ljubljanska druga v vsej Avstro-Ogrski. Mestna oblast je Viljema Kovača – rodil se je leta 1830 v Ljubljani – za ustanovitev otroške bolnišnice odlikovala s častnim meščanstvom.

Leta 1911 se je v Horjulu rodila mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz pedagogike in psihologije, nato pa iz pedagogike tudi doktorirala. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Prežihovega Voranca – urednika ilegalne radijske postaje Kričač sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Od leta 1949 do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga. Skoraj vse, kar je napisala, je bilo namenjeno otrokom – osrednja tematika je bila doživljajski svet sodobnega otroka. Pomembni so tudi njeni spomini iz otroštva in medvojno tematiko, v dramatiki pa prevladujejo pravljična besedila. Ob pisanju se je posvečala še prevajanju. V slovenščino je prevedla nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Leta 1958 je tako iz nemškega prevoda v slovenščino prevedla Piko Nogavičko, ki je do leta 2014 doživela devetnajst ponatisov. Kristina Brenkova je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu, leta 2000 je bila uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.

Pesnik in prevajalec Severin Šali je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk. *Posnetek Ker se v tem času ni opredelil niti za partizansko, niti za domobransko stran, prav tako pa se ni uklonil niti zahtevnemu kulturnemu molku, je po vojni ostal brez zaposlitve in je deloval kot svobodni književnik ter prevajalec. Leta 1956 se je zaposlil kot lektor pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga, kjer je leta 1972 postal urednik. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, posebej blizu mu je bila literatura ruskih klasikov. Prevajal je Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Slovenski leksikon novejšega prevajanja beleži do leta 1985 kar 115 njegovih prevodov književnih del. Dolgoletni pesniški molk je prekinil leta 1982, ko je izšla zbirka Pesek in zelenice. Pesnik in prevajalec Severin Šali je leta 1940 dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado. Rodil se je pred 110 leti v Podliscu pri Dobrniču.