Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Madžarski okupator vzpostavi oblast v Prekmurju * Iz življenja ameriških Slovencev * Primorski rojak med italijanskimi garibaldinci * Kostumografka za gledališče in film
Pisatelj in publicist Anton Terbovc se je rodil leta 1882 v Žirovnici pri Sevnici. Kmalu se je odselil v Ameriko in se preživljal kot tovarniški delavec, vrtnar in rudar. Vrsto let je tudi krošnjaril po Združenih državah Amerike in publicistu Juriju Matêju Trunku pomagal zbirati fotografsko gradivo za knjigo o slovenskem izseljenstvu “Amerika in Amerikanci”, ki je izšla leta 1912. Bil je član Slovenske nacionalne podporne jednote, nekaj let tudi predsednik njenega glavnega nadzornega odbora in glavni blagajnik ter član direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Potopisne, avtobiografske in spominske pripovedi je Anton Terbovc objavljal v slovenskih časopisih in revijah v Združenih državah Amerike, pisal pa je tudi kratke ljubezenske zgodbe in črtice za otroke.
Leta 1920 se je v Trstu rodil publicist Dušan Bordon. Po nastopu fašizma se je družina preselila najprej v Strnišče pri Ptuju in nato v Ljubljano. Po maturi je postal študent romanistike in hkrati sodelavec delavskih krožkov. Leta 1938 je začel s sodelavci izdajati list Slovenska mladina, ki so ga oblasti poleti 1940 prepovedale. K sodelovanju je pritegnil Karla Destovnika, poznejšega pesnika Kajuha. Ob okupaciji je postal prostovoljec študentske brigade, ko se je vrnil v Ljubljano, so ga aretirali fašisti. Bil je zaprt v Italiji, nazadnje v kaznilnici Renicci pri Arezzu, od koder je nekaj dni pred kapitulacijo Italije skupaj z bratom Radom pobegnil v gore, kjer je organiziral 24. garibaldinsko brigado »Pio Borri« in v njej postal politični komisar. Umrl je v spopadu z nemškimi silami. Po njem je imenovana osnovna šola v Semedeli pri Kopru, za katero je njegov doprsni kip izdelal Jože Pohlen.
Kostumografka Marija Kobi je leta 1953 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu. Sprva je delala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, od leta 1957 pa na televiziji v Ljubljani. Tu je ustvarila kostume za številne balete, opere, drame in nadaljevanke ter kostumografsko opremila več del na repertoarjih slovenskih in jugoslovanskih gledališč. Sodelovala je tudi pri filmih “Dobri stari pianino”, “Samorastniki”, “Na klancu” in drugih. Za svoje delo je prejela Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter leta 2002 filmsko nagrado “Vesna”. Marija Kobi se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so si Slovenijo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Slednja je dobila Prekmurje in si ga na današnji dan pred 80. leti tudi formalno priključila kot del južnih pokrajin, kamor so spadale še Bačka, Baranja in Međimurje. Že avgusta 1941 so Madžari v Prekmurju uvedli svojo civilno upravo in obnovili upravno razdelitev, ki je veljala pred letom 1919. Murskosoboški okraj so priključili Železni županiji s sedežem v Sombotelu, dolnjelendavskega pa županiji Zala s sedežem v Zalaegerszegu. Murskosoboški okraj je imel status vendske krajine, lendavski pa je bil popolnoma madžarski. Madžarski okupatorji Prekmurcev namreč niso priznavali za del slovenskega naroda, v skladu z vendsko teorijo so jim priznavali le, da so slovanskega rodu. Prepovedali so jim knjige v slovenščini, dovoljen je bil le slovenski verski tisk. Tedaj so izhajali luteranska Duševni list in koledar ter katoliški Kolendar Srcza Jezusovega, ki so jih z madžarskim črkopisom pisali v prekmurščini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Madžarski okupator vzpostavi oblast v Prekmurju * Iz življenja ameriških Slovencev * Primorski rojak med italijanskimi garibaldinci * Kostumografka za gledališče in film
Pisatelj in publicist Anton Terbovc se je rodil leta 1882 v Žirovnici pri Sevnici. Kmalu se je odselil v Ameriko in se preživljal kot tovarniški delavec, vrtnar in rudar. Vrsto let je tudi krošnjaril po Združenih državah Amerike in publicistu Juriju Matêju Trunku pomagal zbirati fotografsko gradivo za knjigo o slovenskem izseljenstvu “Amerika in Amerikanci”, ki je izšla leta 1912. Bil je član Slovenske nacionalne podporne jednote, nekaj let tudi predsednik njenega glavnega nadzornega odbora in glavni blagajnik ter član direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Potopisne, avtobiografske in spominske pripovedi je Anton Terbovc objavljal v slovenskih časopisih in revijah v Združenih državah Amerike, pisal pa je tudi kratke ljubezenske zgodbe in črtice za otroke.
Leta 1920 se je v Trstu rodil publicist Dušan Bordon. Po nastopu fašizma se je družina preselila najprej v Strnišče pri Ptuju in nato v Ljubljano. Po maturi je postal študent romanistike in hkrati sodelavec delavskih krožkov. Leta 1938 je začel s sodelavci izdajati list Slovenska mladina, ki so ga oblasti poleti 1940 prepovedale. K sodelovanju je pritegnil Karla Destovnika, poznejšega pesnika Kajuha. Ob okupaciji je postal prostovoljec študentske brigade, ko se je vrnil v Ljubljano, so ga aretirali fašisti. Bil je zaprt v Italiji, nazadnje v kaznilnici Renicci pri Arezzu, od koder je nekaj dni pred kapitulacijo Italije skupaj z bratom Radom pobegnil v gore, kjer je organiziral 24. garibaldinsko brigado »Pio Borri« in v njej postal politični komisar. Umrl je v spopadu z nemškimi silami. Po njem je imenovana osnovna šola v Semedeli pri Kopru, za katero je njegov doprsni kip izdelal Jože Pohlen.
Kostumografka Marija Kobi je leta 1953 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu. Sprva je delala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, od leta 1957 pa na televiziji v Ljubljani. Tu je ustvarila kostume za številne balete, opere, drame in nadaljevanke ter kostumografsko opremila več del na repertoarjih slovenskih in jugoslovanskih gledališč. Sodelovala je tudi pri filmih “Dobri stari pianino”, “Samorastniki”, “Na klancu” in drugih. Za svoje delo je prejela Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter leta 2002 filmsko nagrado “Vesna”. Marija Kobi se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so si Slovenijo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Slednja je dobila Prekmurje in si ga na današnji dan pred 80. leti tudi formalno priključila kot del južnih pokrajin, kamor so spadale še Bačka, Baranja in Međimurje. Že avgusta 1941 so Madžari v Prekmurju uvedli svojo civilno upravo in obnovili upravno razdelitev, ki je veljala pred letom 1919. Murskosoboški okraj so priključili Železni županiji s sedežem v Sombotelu, dolnjelendavskega pa županiji Zala s sedežem v Zalaegerszegu. Murskosoboški okraj je imel status vendske krajine, lendavski pa je bil popolnoma madžarski. Madžarski okupatorji Prekmurcev namreč niso priznavali za del slovenskega naroda, v skladu z vendsko teorijo so jim priznavali le, da so slovanskega rodu. Prepovedali so jim knjige v slovenščini, dovoljen je bil le slovenski verski tisk. Tedaj so izhajali luteranska Duševni list in koledar ter katoliški Kolendar Srcza Jezusovega, ki so jih z madžarskim črkopisom pisali v prekmurščini.
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov