Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
100 let rojstva umetnostnega zgodovinarja dr. Marijana Zadnikarja * Ustanovljena gimnazija Poljane v Ljubljani * Avtor načrta za prvo planiško letalnico * V smrt zaradi slovenskega petja
Leta 1889 je bila z odlokom ministrstva za uk in bogočastje v Ljubljani ustanovljena Gimnazija Poljane. Učni jezik je bil nemški, slovenščina pa je bila obvezni učni predmet. Gimnazija je imela svoje prve prostore v licejskem poslopju na današnjem Vodnikovem trgu, po velikem ljubljanskem potresu so jo preselili v Beethovnovo ulico, leta 1907 pa v sedanjo šolsko stavbo na Poljanah. Na začetku prve svetovne vojne je vojaška oblast gimnazijo spremenila v bolnišnico. Leta 1924 so kot učni jezik uvedli slovenščino. V letih italijanske okupacije med drugo svetovno vojno so v njej uredili vojašnico in konjušnico. Po vojni se je v njej spet začel pouk; šola pa je po nekaj preimenovanjih zaradi sprememb šolskega sistema leta 1990 dobila ime Gimnazija Poljane.
Gradbeni tehnik Ivan Rožman je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo. Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil na današnji dan leta 1901 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar je bil med vojno nekaj časa v italijanski internaciji, po vojni pa je končal študij pri Francetu Stelétu in diplomiral na temo romanske arhitekture na Slovenskem in leta 1955 še doktoriral. Tako je postal eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so v okviru spomeniške službe reševali ogroženo kulturno dediščino. *Posnetek Objavil je vrsto publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žički in drugih slovenskih kartuzijah. Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, kjer je dosegel naziv znanstvenega svetnika. Leta 1997 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je pred 100 leti (1921) v Novem mestu.
27. decembra 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila zborovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina. To je bila fašistična kazen za prekršek – slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnem trpljenju umrl v goriški bolnišnici. Brutalno nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenske kulture po tistem, ko je Primorska ozemeljsko pripadla Kraljevini Italiji. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »V daljavi zvenijo božični zvonovi« v izvedbi kvinteta Ventus *Posnetek Lojze Bratuž namreč ni veljal za nasprotnika tedanje oblasti, bil je miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
100 let rojstva umetnostnega zgodovinarja dr. Marijana Zadnikarja * Ustanovljena gimnazija Poljane v Ljubljani * Avtor načrta za prvo planiško letalnico * V smrt zaradi slovenskega petja
Leta 1889 je bila z odlokom ministrstva za uk in bogočastje v Ljubljani ustanovljena Gimnazija Poljane. Učni jezik je bil nemški, slovenščina pa je bila obvezni učni predmet. Gimnazija je imela svoje prve prostore v licejskem poslopju na današnjem Vodnikovem trgu, po velikem ljubljanskem potresu so jo preselili v Beethovnovo ulico, leta 1907 pa v sedanjo šolsko stavbo na Poljanah. Na začetku prve svetovne vojne je vojaška oblast gimnazijo spremenila v bolnišnico. Leta 1924 so kot učni jezik uvedli slovenščino. V letih italijanske okupacije med drugo svetovno vojno so v njej uredili vojašnico in konjušnico. Po vojni se je v njej spet začel pouk; šola pa je po nekaj preimenovanjih zaradi sprememb šolskega sistema leta 1990 dobila ime Gimnazija Poljane.
Gradbeni tehnik Ivan Rožman je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo. Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil na današnji dan leta 1901 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar je bil med vojno nekaj časa v italijanski internaciji, po vojni pa je končal študij pri Francetu Stelétu in diplomiral na temo romanske arhitekture na Slovenskem in leta 1955 še doktoriral. Tako je postal eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so v okviru spomeniške službe reševali ogroženo kulturno dediščino. *Posnetek Objavil je vrsto publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žički in drugih slovenskih kartuzijah. Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, kjer je dosegel naziv znanstvenega svetnika. Leta 1997 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je pred 100 leti (1921) v Novem mestu.
27. decembra 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila zborovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina. To je bila fašistična kazen za prekršek – slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnem trpljenju umrl v goriški bolnišnici. Brutalno nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenske kulture po tistem, ko je Primorska ozemeljsko pripadla Kraljevini Italiji. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »V daljavi zvenijo božični zvonovi« v izvedbi kvinteta Ventus *Posnetek Lojze Bratuž namreč ni veljal za nasprotnika tedanje oblasti, bil je miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Neveljaven email naslov