Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vinska trta, ki je preživela štiri stoletja * Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela * Knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi * Mnenje Badinterjev komisije in mednarodno priznanje Slovenije
Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju in se strokovno posvetil porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal njegov svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.
Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. Objavljal je pretežno v čeških in nemških časopisih, še najmanj v slovenskih, zato ga imajo Čehi za svojega sociologa in filozofa. Njegov vpliv na Slovenskem je bil predvsem v smislu energetizma viden pri naših naravoslovcih, predvsem pri Zarniku in Seidlu. Z njegovo filozofijo je polemiziral Aleš Ušeničnik, ki mu je polemika služila predvsem zato, da je zavrnil filozofijo evolucionizma in sodobnega naravoslovnega materializma. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem pri Brežicah.
Danes mineva 50 let od ugotovitve starosti vinske trte modre kavčine ali žametne črnine, ki raste v starem mestnem jedru ob Dravi v Mariboru. 11. januarja 1972 je profesor doktor Rihard Erker s Fakultete za gozdarstvo Univerze v Ljubljani z metodo sondaže in s pomočjo izvrtka in mikroskopskega štetja letnic ugotovili, da je bila trta tedaj stara od 350 do 400 let. Povsem natančnih podatkov s to metodo ni bilo mogoče dobiti, saj je sredica trtinega debla strohnela, vendar naj bi odmrli del ne po Erkerjevi oceni ne predstavljal življenjskega obdobja, daljšega od 50 let. Ugotovljena starost vinske trte se sklada s slikovnima upodobitvama Maribora iz leta 1657 in leta 1681, ki sta shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Obe sliki namreč prikazujeta staro trto na brajdi pročelja hiše v Vojašniški ulici 8, ki je bila po arhivskih podatkih sezidana leta 1550. Ob ugotavljanju starosti je bil navzoč tudi naravovarstvenik Mirko Šoštarič, ki je trto evidentiral in ovrednotil že leta 1965.
Za samostojnost in mednarodno priznanje Slovenije je pomembno mnenje Badinterjeve komisije št. 7, izdano 11. januarja pred 30. leti (1992). V njem je arbitražna komisija ugotovila, da je Slovenija izvedla plebiscit, na katerem se je več kot 88 % volivcev odločilo za samostojnost republike in je, po tem ko ni prišlo do soglasja glede sprememb ureditve skupne države Jugoslavije, razglasila samostojnost. Nadalje je potrdila, da se je Slovenija z Deklaracijo o neodvisnosti zavezala spoštovati določbe Ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine in Pariške listine ter da njena ustava zagotavlja spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih pogodb, hkrati pa spoštovanje človekovih pravic, tudi pravic etničnih in narodnih skupin in manjšin. Upoštevaje navedeno je komisija podala mnenje, »da Republika Slovenija izpolnjuje vse pogoje iz Smernice za priznanje novih držav v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi ter Deklaracije o Jugoslaviji«. Na tej podlagi je štiri dni pozneje sledilo priznanje Slovenije kot samostojne države s strani držav Evropske skupnosti. Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji je v mnenju tudi ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vinska trta, ki je preživela štiri stoletja * Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela * Knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi * Mnenje Badinterjev komisije in mednarodno priznanje Slovenije
Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju in se strokovno posvetil porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal njegov svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.
Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. Objavljal je pretežno v čeških in nemških časopisih, še najmanj v slovenskih, zato ga imajo Čehi za svojega sociologa in filozofa. Njegov vpliv na Slovenskem je bil predvsem v smislu energetizma viden pri naših naravoslovcih, predvsem pri Zarniku in Seidlu. Z njegovo filozofijo je polemiziral Aleš Ušeničnik, ki mu je polemika služila predvsem zato, da je zavrnil filozofijo evolucionizma in sodobnega naravoslovnega materializma. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem pri Brežicah.
Danes mineva 50 let od ugotovitve starosti vinske trte modre kavčine ali žametne črnine, ki raste v starem mestnem jedru ob Dravi v Mariboru. 11. januarja 1972 je profesor doktor Rihard Erker s Fakultete za gozdarstvo Univerze v Ljubljani z metodo sondaže in s pomočjo izvrtka in mikroskopskega štetja letnic ugotovili, da je bila trta tedaj stara od 350 do 400 let. Povsem natančnih podatkov s to metodo ni bilo mogoče dobiti, saj je sredica trtinega debla strohnela, vendar naj bi odmrli del ne po Erkerjevi oceni ne predstavljal življenjskega obdobja, daljšega od 50 let. Ugotovljena starost vinske trte se sklada s slikovnima upodobitvama Maribora iz leta 1657 in leta 1681, ki sta shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Obe sliki namreč prikazujeta staro trto na brajdi pročelja hiše v Vojašniški ulici 8, ki je bila po arhivskih podatkih sezidana leta 1550. Ob ugotavljanju starosti je bil navzoč tudi naravovarstvenik Mirko Šoštarič, ki je trto evidentiral in ovrednotil že leta 1965.
Za samostojnost in mednarodno priznanje Slovenije je pomembno mnenje Badinterjeve komisije št. 7, izdano 11. januarja pred 30. leti (1992). V njem je arbitražna komisija ugotovila, da je Slovenija izvedla plebiscit, na katerem se je več kot 88 % volivcev odločilo za samostojnost republike in je, po tem ko ni prišlo do soglasja glede sprememb ureditve skupne države Jugoslavije, razglasila samostojnost. Nadalje je potrdila, da se je Slovenija z Deklaracijo o neodvisnosti zavezala spoštovati določbe Ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine in Pariške listine ter da njena ustava zagotavlja spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih pogodb, hkrati pa spoštovanje človekovih pravic, tudi pravic etničnih in narodnih skupin in manjšin. Upoštevaje navedeno je komisija podala mnenje, »da Republika Slovenija izpolnjuje vse pogoje iz Smernice za priznanje novih držav v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi ter Deklaracije o Jugoslaviji«. Na tej podlagi je štiri dni pozneje sledilo priznanje Slovenije kot samostojne države s strani držav Evropske skupnosti. Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji je v mnenju tudi ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Neveljaven email naslov