Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
140 let od najdbe Vaške situle * Prior pleterskih kartuzijanov * Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu * Znanstvenik širokih matematičnih obzorij
Leta 1881 se je v Temišvaru v Romuniji rodil Josip Edgar Leopold, poznejši prior v samostanu Pleterje na Dolenjskem. Po maturi v Zagrebu je v Rimu študiral teologijo in leta 1905 doktoriral iz filozofije in teologije. Po vrnitvi je služboval v Zagrebu. Med prvo svetovno vojno je bil kurat na ruski in italijanski fronti. Leta 1923 je v Pleterjah stopil v kartuzijanski red; pozneje je bil tam prior kar 35 let. Nemški nacisti so ga zaradi sodelovanja s partizani zaprli. Po posredovanju iz Vatikana ni bil usmrčen, pač pa konfiniran v kartuzijo pri Bellunu v Italiji. Po koncu vojne se je vrnil v Pleterje in se v politično zaostrenih razmerah med Cerkvijo in državo trudil za izboljšanje njunih odnosov; tudi zaradi njegovega prizadevanja so bila leta 1960 urejena nekatera do tedaj odprta vprašanja.
17. januarja pred 140. leti je ljubitelj starinoslovja in kmet Janez Grilc s Klénika na svoji njivi nad Vačami izkopal bronasto vederce; pozneje je dobilo ime Vaška situla. Nekaj manj kot 24 cm visoka umetnina iz brona je najverjetneje nastala na prelomu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem in odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Neznani umetnik si jo je zamislil kot epski spev, na katerem so predstavljeni prizori sprevoda, daritvenega obreda in živali.
Danes je situla, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, eden najdragocenejših ostankov preteklosti na slovenskem ozemlju in sodi med dobro desetino najboljših situl v svetovnem merilu. Na samem vrhu sta samo dve – situla iz Vač in iz Certose v Italiji, vendar po mnenju strokovnjakov situla iz Vač po čistosti kompozicije presega tisto iz Certose, ki jo hrani Arheološki muzej v Bologni.
Kmetijski strokovnjak Tone Bantan je napisal prvo slovensko strokovno knjigo o kmetijskem strojništvu. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Njegova knjiga “Kmetijski stroji in orodja” je pomembna tudi zaradi izvirnega strokovnega izrazoslovja. Tone Bantan se je rodil leta 1909 na Marnem pri Dolu pri Hrastniku.
Leta 1918 se je v Opčinah pri Trstu rodil matematik Ivan Vidav. S starši se je kot dvoletni otrok preselil v Maribor in tam obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Leta 1941 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, istega leta pa je bil tudi promoviran za doktorja filozofije. *Posnetek Še kot dodiplomski študent je presenetil z izvirno rešitvijo Kleinove naloge o Fuchovi diferencialni enačbi s petimi oz. šestimi singularnimi točkami. V šestdesetih letih 20. stoletja se je ukvarjal z uporabo metod funkcionalne analize v fiziki, predvsem za reševanje Boltzmannove enačbe pa je leta 1970 prejel Kidričevo nagrado, takratno najvišje republiško znanstveno priznanje. Njegovi doktorandi akademika prof. dr. Ivana Vidava opisujejo kot skromnega in plemenitega človeka, ki je sogovornika zmeraj spoštljivo in pazljivo poslušal, a je bil nesporno véliki profesor.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
140 let od najdbe Vaške situle * Prior pleterskih kartuzijanov * Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu * Znanstvenik širokih matematičnih obzorij
Leta 1881 se je v Temišvaru v Romuniji rodil Josip Edgar Leopold, poznejši prior v samostanu Pleterje na Dolenjskem. Po maturi v Zagrebu je v Rimu študiral teologijo in leta 1905 doktoriral iz filozofije in teologije. Po vrnitvi je služboval v Zagrebu. Med prvo svetovno vojno je bil kurat na ruski in italijanski fronti. Leta 1923 je v Pleterjah stopil v kartuzijanski red; pozneje je bil tam prior kar 35 let. Nemški nacisti so ga zaradi sodelovanja s partizani zaprli. Po posredovanju iz Vatikana ni bil usmrčen, pač pa konfiniran v kartuzijo pri Bellunu v Italiji. Po koncu vojne se je vrnil v Pleterje in se v politično zaostrenih razmerah med Cerkvijo in državo trudil za izboljšanje njunih odnosov; tudi zaradi njegovega prizadevanja so bila leta 1960 urejena nekatera do tedaj odprta vprašanja.
17. januarja pred 140. leti je ljubitelj starinoslovja in kmet Janez Grilc s Klénika na svoji njivi nad Vačami izkopal bronasto vederce; pozneje je dobilo ime Vaška situla. Nekaj manj kot 24 cm visoka umetnina iz brona je najverjetneje nastala na prelomu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem in odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Neznani umetnik si jo je zamislil kot epski spev, na katerem so predstavljeni prizori sprevoda, daritvenega obreda in živali.
Danes je situla, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, eden najdragocenejših ostankov preteklosti na slovenskem ozemlju in sodi med dobro desetino najboljših situl v svetovnem merilu. Na samem vrhu sta samo dve – situla iz Vač in iz Certose v Italiji, vendar po mnenju strokovnjakov situla iz Vač po čistosti kompozicije presega tisto iz Certose, ki jo hrani Arheološki muzej v Bologni.
Kmetijski strokovnjak Tone Bantan je napisal prvo slovensko strokovno knjigo o kmetijskem strojništvu. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Njegova knjiga “Kmetijski stroji in orodja” je pomembna tudi zaradi izvirnega strokovnega izrazoslovja. Tone Bantan se je rodil leta 1909 na Marnem pri Dolu pri Hrastniku.
Leta 1918 se je v Opčinah pri Trstu rodil matematik Ivan Vidav. S starši se je kot dvoletni otrok preselil v Maribor in tam obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Leta 1941 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, istega leta pa je bil tudi promoviran za doktorja filozofije. *Posnetek Še kot dodiplomski študent je presenetil z izvirno rešitvijo Kleinove naloge o Fuchovi diferencialni enačbi s petimi oz. šestimi singularnimi točkami. V šestdesetih letih 20. stoletja se je ukvarjal z uporabo metod funkcionalne analize v fiziki, predvsem za reševanje Boltzmannove enačbe pa je leta 1970 prejel Kidričevo nagrado, takratno najvišje republiško znanstveno priznanje. Njegovi doktorandi akademika prof. dr. Ivana Vidava opisujejo kot skromnega in plemenitega človeka, ki je sogovornika zmeraj spoštljivo in pazljivo poslušal, a je bil nesporno véliki profesor.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Neveljaven email naslov