Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Milica postane policija * Vsestranski glasbeni ustvarjalec * Seniorat evnageličanske cerkve v Prekmurju * Kar 8 dni z vozovi čez zaledenelo Savo

Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.

Pred 100 leti je bil ustanovljen Prekmurski seniorat tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je 10 cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Tamkajšnji škof Bela Kapi je sicer že leta 1919 zaupal od Madžarske odcepljene cerkvene občine Števanu Kovaču. Novi seniorat je izdajal mesečnik Düševni list, vsako leto tudi Evangeličanski kalendar, ter ustanovil evangeličanski dijaški dom. Ob okupaciji leta 1941 so cerkveno območje Prekmurja vrnili Sombotelski škofiji, vendar pa se je naziv prekmurskega seniorja in seniorskega inšpektorja ohranil. Dotedanji senior Števan Kovač je bil za svoje zasluge imenovan za častnega seniorja, dotedanji inšpektor seniorata, industrialec Jožef Benko, pa za častnega inšpektorja. V povojni Jugoslaviji so Prekmurski seniorat odpravili. Z urejanjem odnosov je nato nastal seniorat evangeličanske cerkve v Sloveniji. Pred 20-imi leti (2002.) so naziv seniorja prenehali uporabljati in ga nadomestili s škofovskim. Prvi škof je postal magister Geza Erniša.

Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili – 30°C. Reka Krka je zamrznila, prav tako Mura pri Radencih, v katerih so namerili minus 28 stopinj. Pri Zagorju so kar 8 dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja je pri Celju popolnoma zamrznila, debelina ledu je presegala 10 centimetrov. Hud mraz je povzročil tudi težave v železniškem prometu, zlasti parnim lokomotivam in pri razvrščanju vlakov, zato so nekateri, predvsem tovorni vlaki prispeli na ljubljansko železniško postajo tudi z 10- in večurno zamudo.

Pred dobrimi tremi desetletji je bilo v Sloveniji približno pet tisoč uniformiranih miličnikov in kriminalistov. Po osamosvojitvi se je milica v skladu z družbenimi in političnimi spremembami preimenovala v policijo. V procesu preoblikovanja je v ospredje stopilo varstvo človekovih pravic. Miličniki so v novi državi 2. februarja pred tridesetimi leti (1992.) postali policisti. V novi državi je bila oblikovana tudi nova zaprisega, ki pravi: »Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.« Beseda »policija« izvira iz grške besede »politeia«, ki so jo razumeli kot državno upravo. Pozneje se je ta pojem uporabljal za posebno državno formacijo, katere naloga je bila skrb za red, mir in varnost.