Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 16. februar

16.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Arheologinja Tatjana Bregant (1932-2002) in življenje barjanskih koliščarjev * Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci * Peter Kozler in njegov zemljevid * Eden od pionirjev radijske igre na Slovenskem

Beneška Slovenija je hribovita pokrajina med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem, poleg Nadiške in Terske doline prištevamo k njej še Rezijo in Kanalsko dolino. Za prvega pesnika in pisatelja med Beneškimi Slovenci štejemo Petra Podreko. Med rojaki je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival na Ivana Trinka - Zamejskega. Peter Podreka se je rodil pred dvesto leti (1822) v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz sredine devetnajstega stoletja. Takrat je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz svojih rodnih krajev ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi Katekizem za Beneške Slovence.

V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel dosti bolj daleč v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja. Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Peter Kozler se je rodil leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.

Dramatik Joža Vombergar je maturiral na šentviški klasični gimnaziji in potem na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti je leta 1945 zapustil domovino, se umaknil na Koroško ter od tam v Argentino. V Buenos Airesu se je zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar se je pred vojno uveljavil s komedijama Zlato tele in Voda. Zadnja je njegovo najpogosteje igrano delo in je bila prvič uprizorjena leta 1932 v režiji Milana Skrbinška v Narodnem gledališču v Ljubljani. Kritiki so v njej videli nov prerod slovenske ljudske igre. Vombergar sodi tudi med naše prve pisce radijskih iger. V letih od 1935 do 1945 je kot sodelavec Radia Ljubljana napisal na desetine radijskih iger. Dramatiziral je Collodijevega Ostržka, njegovo najuspešnejše delo pa je cikel šestnajstih komedij »Vesele in žalostne iz življenja Janka Smodlake in njegovih«, izvajan v letih tik pred drugo svetovno vojno. Pisanje je nadaljeval tudi v emigraciji. Dramatik Joža Vombergar se je rodil pred 120 leti (1902) v kraju Pšenična polica pri Cerkljah na Gorenjskem.

Arheologinja Tatjana Bregant je v svoj poklic vstopila sredi prejšnjega stoletja, ko je leta 1955 diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti in dobro desetletje pozneje tam zagovarjala tudi doktorsko disertacijo z naslovom Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji. Njena največja zapuščina so raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Z njihovimi izkopavanji se je prvič srečala že na začetku 60-ih let v okolici Iga na lokacijah ob Resnikovem prekopu ter V Partih. Raziskave je nadaljevala v 70-ih letih z obsežnimi izkopavanji kolišča ob Maharskem prekopu. Te raziskave so pomembne tudi zato, ker je bil njihov osnovni namen usmerjen v poskus rekonstrukcije življenja na kolišču. Poleg arhitekturnih ostankov so bili načrtno raziskani tudi ostanki flore in favne ter pedološke in hidrološke razmere. Vsi raziskani elementi so podali edinstven in dotlej ne povsem znan pogled na način življenja. Proučevala je tudi arheologijo visokega srednjega veka po letu tisoč in zemljišče celjskega gradu. Arheologinja Tatjana Bregant se je rodila pred 90 leti (1932) na Ruti pri Lovrencu na Pohorju.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 16. februar

16.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Arheologinja Tatjana Bregant (1932-2002) in življenje barjanskih koliščarjev * Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci * Peter Kozler in njegov zemljevid * Eden od pionirjev radijske igre na Slovenskem

Beneška Slovenija je hribovita pokrajina med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem, poleg Nadiške in Terske doline prištevamo k njej še Rezijo in Kanalsko dolino. Za prvega pesnika in pisatelja med Beneškimi Slovenci štejemo Petra Podreko. Med rojaki je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival na Ivana Trinka - Zamejskega. Peter Podreka se je rodil pred dvesto leti (1822) v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz sredine devetnajstega stoletja. Takrat je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz svojih rodnih krajev ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi Katekizem za Beneške Slovence.

V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel dosti bolj daleč v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja. Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Peter Kozler se je rodil leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.

Dramatik Joža Vombergar je maturiral na šentviški klasični gimnaziji in potem na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti je leta 1945 zapustil domovino, se umaknil na Koroško ter od tam v Argentino. V Buenos Airesu se je zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar se je pred vojno uveljavil s komedijama Zlato tele in Voda. Zadnja je njegovo najpogosteje igrano delo in je bila prvič uprizorjena leta 1932 v režiji Milana Skrbinška v Narodnem gledališču v Ljubljani. Kritiki so v njej videli nov prerod slovenske ljudske igre. Vombergar sodi tudi med naše prve pisce radijskih iger. V letih od 1935 do 1945 je kot sodelavec Radia Ljubljana napisal na desetine radijskih iger. Dramatiziral je Collodijevega Ostržka, njegovo najuspešnejše delo pa je cikel šestnajstih komedij »Vesele in žalostne iz življenja Janka Smodlake in njegovih«, izvajan v letih tik pred drugo svetovno vojno. Pisanje je nadaljeval tudi v emigraciji. Dramatik Joža Vombergar se je rodil pred 120 leti (1902) v kraju Pšenična polica pri Cerkljah na Gorenjskem.

Arheologinja Tatjana Bregant je v svoj poklic vstopila sredi prejšnjega stoletja, ko je leta 1955 diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti in dobro desetletje pozneje tam zagovarjala tudi doktorsko disertacijo z naslovom Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji. Njena največja zapuščina so raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Z njihovimi izkopavanji se je prvič srečala že na začetku 60-ih let v okolici Iga na lokacijah ob Resnikovem prekopu ter V Partih. Raziskave je nadaljevala v 70-ih letih z obsežnimi izkopavanji kolišča ob Maharskem prekopu. Te raziskave so pomembne tudi zato, ker je bil njihov osnovni namen usmerjen v poskus rekonstrukcije življenja na kolišču. Poleg arhitekturnih ostankov so bili načrtno raziskani tudi ostanki flore in favne ter pedološke in hidrološke razmere. Vsi raziskani elementi so podali edinstven in dotlej ne povsem znan pogled na način življenja. Proučevala je tudi arheologijo visokega srednjega veka po letu tisoč in zemljišče celjskega gradu. Arheologinja Tatjana Bregant se je rodila pred 90 leti (1932) na Ruti pri Lovrencu na Pohorju.


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

1. julij - Alojzij Res (1893) povezovalec slovenske in italijanske kulture

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas


23.06.2023

30. junij - cesar Loko podeli brižinskemu škofu (973)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani


23.06.2023

29. junij - gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel (1793)

Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška


23.06.2023

28. junij - Fran Roblek (1865) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini

Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

27. junij - major Alfred Lavrič (1883) borec za severno mejo

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

22. junij - Marij Osana, tehnični oče slovenskega radia

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence


19.06.2023

21. junij - 60 let našega prvega predpisa o graditvi na potresnih območjih

Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

20. junij - prva doktorica znanosti ljubljanske univerze

Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest


19.06.2023

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.06.2023

18. junij - Julij Glowacki, gimnazijski ravnatelj in naravoslovec

Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog


17.06.2023

17. junij - skladatelj Slavko Osterc, glasbeni modernist

Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

16. junij - kipar in slikar Tone Lapajne (1933)

Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

15. junij - Vida Taufer (1903) in "Večer na jezeru"

Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

14. junij - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah (1919)

Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju


13.06.2023

13. junij - 75 let temeljnega kamna za graditev Nove Gorice (1948)

Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 25 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov