Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Arheologinja Tatjana Bregant (1932-2002) in življenje barjanskih koliščarjev * Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci * Peter Kozler in njegov zemljevid * Eden od pionirjev radijske igre na Slovenskem
Beneška Slovenija je hribovita pokrajina med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem, poleg Nadiške in Terske doline prištevamo k njej še Rezijo in Kanalsko dolino. Za prvega pesnika in pisatelja med Beneškimi Slovenci štejemo Petra Podreko. Med rojaki je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival na Ivana Trinka - Zamejskega. Peter Podreka se je rodil pred dvesto leti (1822) v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz sredine devetnajstega stoletja. Takrat je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz svojih rodnih krajev ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi Katekizem za Beneške Slovence.
V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel dosti bolj daleč v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja. Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Peter Kozler se je rodil leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.
Dramatik Joža Vombergar je maturiral na šentviški klasični gimnaziji in potem na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti je leta 1945 zapustil domovino, se umaknil na Koroško ter od tam v Argentino. V Buenos Airesu se je zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar se je pred vojno uveljavil s komedijama Zlato tele in Voda. Zadnja je njegovo najpogosteje igrano delo in je bila prvič uprizorjena leta 1932 v režiji Milana Skrbinška v Narodnem gledališču v Ljubljani. Kritiki so v njej videli nov prerod slovenske ljudske igre. Vombergar sodi tudi med naše prve pisce radijskih iger. V letih od 1935 do 1945 je kot sodelavec Radia Ljubljana napisal na desetine radijskih iger. Dramatiziral je Collodijevega Ostržka, njegovo najuspešnejše delo pa je cikel šestnajstih komedij »Vesele in žalostne iz življenja Janka Smodlake in njegovih«, izvajan v letih tik pred drugo svetovno vojno. Pisanje je nadaljeval tudi v emigraciji. Dramatik Joža Vombergar se je rodil pred 120 leti (1902) v kraju Pšenična polica pri Cerkljah na Gorenjskem.
Arheologinja Tatjana Bregant je v svoj poklic vstopila sredi prejšnjega stoletja, ko je leta 1955 diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti in dobro desetletje pozneje tam zagovarjala tudi doktorsko disertacijo z naslovom Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji. Njena največja zapuščina so raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Z njihovimi izkopavanji se je prvič srečala že na začetku 60-ih let v okolici Iga na lokacijah ob Resnikovem prekopu ter V Partih. Raziskave je nadaljevala v 70-ih letih z obsežnimi izkopavanji kolišča ob Maharskem prekopu. Te raziskave so pomembne tudi zato, ker je bil njihov osnovni namen usmerjen v poskus rekonstrukcije življenja na kolišču. Poleg arhitekturnih ostankov so bili načrtno raziskani tudi ostanki flore in favne ter pedološke in hidrološke razmere. Vsi raziskani elementi so podali edinstven in dotlej ne povsem znan pogled na način življenja. Proučevala je tudi arheologijo visokega srednjega veka po letu tisoč in zemljišče celjskega gradu. Arheologinja Tatjana Bregant se je rodila pred 90 leti (1932) na Ruti pri Lovrencu na Pohorju.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Arheologinja Tatjana Bregant (1932-2002) in življenje barjanskih koliščarjev * Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci * Peter Kozler in njegov zemljevid * Eden od pionirjev radijske igre na Slovenskem
Beneška Slovenija je hribovita pokrajina med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem, poleg Nadiške in Terske doline prištevamo k njej še Rezijo in Kanalsko dolino. Za prvega pesnika in pisatelja med Beneškimi Slovenci štejemo Petra Podreko. Med rojaki je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival na Ivana Trinka - Zamejskega. Peter Podreka se je rodil pred dvesto leti (1822) v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz sredine devetnajstega stoletja. Takrat je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz svojih rodnih krajev ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi Katekizem za Beneške Slovence.
V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel dosti bolj daleč v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja. Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Peter Kozler se je rodil leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.
Dramatik Joža Vombergar je maturiral na šentviški klasični gimnaziji in potem na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti je leta 1945 zapustil domovino, se umaknil na Koroško ter od tam v Argentino. V Buenos Airesu se je zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar se je pred vojno uveljavil s komedijama Zlato tele in Voda. Zadnja je njegovo najpogosteje igrano delo in je bila prvič uprizorjena leta 1932 v režiji Milana Skrbinška v Narodnem gledališču v Ljubljani. Kritiki so v njej videli nov prerod slovenske ljudske igre. Vombergar sodi tudi med naše prve pisce radijskih iger. V letih od 1935 do 1945 je kot sodelavec Radia Ljubljana napisal na desetine radijskih iger. Dramatiziral je Collodijevega Ostržka, njegovo najuspešnejše delo pa je cikel šestnajstih komedij »Vesele in žalostne iz življenja Janka Smodlake in njegovih«, izvajan v letih tik pred drugo svetovno vojno. Pisanje je nadaljeval tudi v emigraciji. Dramatik Joža Vombergar se je rodil pred 120 leti (1902) v kraju Pšenična polica pri Cerkljah na Gorenjskem.
Arheologinja Tatjana Bregant je v svoj poklic vstopila sredi prejšnjega stoletja, ko je leta 1955 diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti in dobro desetletje pozneje tam zagovarjala tudi doktorsko disertacijo z naslovom Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji. Njena največja zapuščina so raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Z njihovimi izkopavanji se je prvič srečala že na začetku 60-ih let v okolici Iga na lokacijah ob Resnikovem prekopu ter V Partih. Raziskave je nadaljevala v 70-ih letih z obsežnimi izkopavanji kolišča ob Maharskem prekopu. Te raziskave so pomembne tudi zato, ker je bil njihov osnovni namen usmerjen v poskus rekonstrukcije življenja na kolišču. Poleg arhitekturnih ostankov so bili načrtno raziskani tudi ostanki flore in favne ter pedološke in hidrološke razmere. Vsi raziskani elementi so podali edinstven in dotlej ne povsem znan pogled na način življenja. Proučevala je tudi arheologijo visokega srednjega veka po letu tisoč in zemljišče celjskega gradu. Arheologinja Tatjana Bregant se je rodila pred 90 leti (1932) na Ruti pri Lovrencu na Pohorju.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Neveljaven email naslov