Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 13. marec

13.03.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Žnideršič - inovator v čebelarstvu * Pionir poučevanja slovenskega jezika * Izgon slovenščine s tržaškega sodišča * Pisateljica o temah vojne in izgnanstva

Časnikar in šolnik Josip Marn velja za vztrajnega zagovornika temeljite izobrazbe, pri čemer je vedno poudarjal tudi nujnost pouka v slovenskem jeziku. Pomemben je bil tudi kot predsednik Slovenske matice, ki jo je vodil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja. Odločilno je vplival na njen program. Na začetku njegovega poučevanja se ocena iz slovenščine sploh ni upoštevala, poučevati pa jo je moral v nemščini. To se je spremenilo šele v začetku šestdesetih let devetnajstega stoletja, ko je postala slovenščina obvezen predmet za vse dijake slovenske narodnosti, ocena iz nje pa je bila enakopravna vsem drugim. Njegovo najpomembnejše delo pa je trideset letnikov časnika Jezičnik, ki je prinašal razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku in drugih temah, ki so tedaj zajemale razvoj slovenskega jezika. Literarni zgodovinar, katoliški časnikar in šolnik Josip Marn, ki je bil za svoje delo na šolskem področju odlikovan z viteškim križcem se je rodil pred 190. leti (1832) na Štangi nad Litijo.

Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.

13. marca pred 100 leti (1922) so tržaški sodniki sprejeli sklep o prepovedi uporabe slovenskega jezika na tržaških sodiščih. Leto pozneje so enako storili tudi goriški sodniki. Oktobra leta 1925 je fašistična vlada s kraljévim dekretom potrdila sklep in ga razširila na celotno območje Julijske krajine. Odtlej je bila odpravljena slovenščina iz javnih uradov, z izveskov na javnih mestih, v dopisovanju s pokrajinskimi upravnimi organi, odpravljeni so bili slovenski prevodi zakonov in drugo …

Pisateljica Nada Gaborovič je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je objavljala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je izdala vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih izkušnjah. *Posnetek Nada Gaborovič se je rodila leta 1924 v Mariboru.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 13. marec

13.03.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Žnideršič - inovator v čebelarstvu * Pionir poučevanja slovenskega jezika * Izgon slovenščine s tržaškega sodišča * Pisateljica o temah vojne in izgnanstva

Časnikar in šolnik Josip Marn velja za vztrajnega zagovornika temeljite izobrazbe, pri čemer je vedno poudarjal tudi nujnost pouka v slovenskem jeziku. Pomemben je bil tudi kot predsednik Slovenske matice, ki jo je vodil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja. Odločilno je vplival na njen program. Na začetku njegovega poučevanja se ocena iz slovenščine sploh ni upoštevala, poučevati pa jo je moral v nemščini. To se je spremenilo šele v začetku šestdesetih let devetnajstega stoletja, ko je postala slovenščina obvezen predmet za vse dijake slovenske narodnosti, ocena iz nje pa je bila enakopravna vsem drugim. Njegovo najpomembnejše delo pa je trideset letnikov časnika Jezičnik, ki je prinašal razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku in drugih temah, ki so tedaj zajemale razvoj slovenskega jezika. Literarni zgodovinar, katoliški časnikar in šolnik Josip Marn, ki je bil za svoje delo na šolskem področju odlikovan z viteškim križcem se je rodil pred 190. leti (1832) na Štangi nad Litijo.

Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.

13. marca pred 100 leti (1922) so tržaški sodniki sprejeli sklep o prepovedi uporabe slovenskega jezika na tržaških sodiščih. Leto pozneje so enako storili tudi goriški sodniki. Oktobra leta 1925 je fašistična vlada s kraljévim dekretom potrdila sklep in ga razširila na celotno območje Julijske krajine. Odtlej je bila odpravljena slovenščina iz javnih uradov, z izveskov na javnih mestih, v dopisovanju s pokrajinskimi upravnimi organi, odpravljeni so bili slovenski prevodi zakonov in drugo …

Pisateljica Nada Gaborovič je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je objavljala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je izdala vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih izkušnjah. *Posnetek Nada Gaborovič se je rodila leta 1924 v Mariboru.


08.04.2023

13. april - leta 1243 se Ljubljana pojavi v zgodovinskih virih

Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana


08.04.2023

12. april - Ivan Cankar obsojen na zaporno kazen

Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

11. april - konec obdobja parne vleke na železnicah po Sloveniji

Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme


08.04.2023

10. april - Alojzij Remec, dramatik, pesnik, pisatelj in župan Ptuja

Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.04.2023

9. april - brata Miklavc, prva pisatelja s Pohorja

Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

8. april - pred 100 leti se je rodil dr. Slavko Hodžar, prvi predavatelj računalništva pri nas

Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

7. april - "Ljudsko sodišče" zoper koroške ubežnike iz nemške armade

Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

6. april - Črtomir Nagode, v smrt zaradi lažnih obtožb

Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

5. april - kuharska spretnost redovnice sestre Vendeline

Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

4. april - pred 140 leti je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica pri nas

Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

3. april - Jože Potrč, zdravnik pri mednarodni organizaciji za delo

Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

2. april - Ciril Debevec, režiser, igralec, publicist in pedagog

Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

1. april - prvoaprilska iz leta 1931

“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec - prof. dr. Jože Hlebanja, strojnik in konstruktor

Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

30. marec - Filip Terč, začetnik apiterapije v srednji Evropi

Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

29. marec - Rudolf Maister, ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah


26.03.2023

28. marec - Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki

Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga


27.03.2023

27. marec - štiri desetletja novodobnega pomikanja urinih kazalcev

Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 29 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov