Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Žnideršič - inovator v čebelarstvu * Pionir poučevanja slovenskega jezika * Izgon slovenščine s tržaškega sodišča * Pisateljica o temah vojne in izgnanstva
Časnikar in šolnik Josip Marn velja za vztrajnega zagovornika temeljite izobrazbe, pri čemer je vedno poudarjal tudi nujnost pouka v slovenskem jeziku. Pomemben je bil tudi kot predsednik Slovenske matice, ki jo je vodil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja. Odločilno je vplival na njen program. Na začetku njegovega poučevanja se ocena iz slovenščine sploh ni upoštevala, poučevati pa jo je moral v nemščini. To se je spremenilo šele v začetku šestdesetih let devetnajstega stoletja, ko je postala slovenščina obvezen predmet za vse dijake slovenske narodnosti, ocena iz nje pa je bila enakopravna vsem drugim. Njegovo najpomembnejše delo pa je trideset letnikov časnika Jezičnik, ki je prinašal razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku in drugih temah, ki so tedaj zajemale razvoj slovenskega jezika. Literarni zgodovinar, katoliški časnikar in šolnik Josip Marn, ki je bil za svoje delo na šolskem področju odlikovan z viteškim križcem se je rodil pred 190. leti (1832) na Štangi nad Litijo.
Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.
13. marca pred 100 leti (1922) so tržaški sodniki sprejeli sklep o prepovedi uporabe slovenskega jezika na tržaških sodiščih. Leto pozneje so enako storili tudi goriški sodniki. Oktobra leta 1925 je fašistična vlada s kraljévim dekretom potrdila sklep in ga razširila na celotno območje Julijske krajine. Odtlej je bila odpravljena slovenščina iz javnih uradov, z izveskov na javnih mestih, v dopisovanju s pokrajinskimi upravnimi organi, odpravljeni so bili slovenski prevodi zakonov in drugo …
Pisateljica Nada Gaborovič je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je objavljala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je izdala vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih izkušnjah. *Posnetek Nada Gaborovič se je rodila leta 1924 v Mariboru.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Žnideršič - inovator v čebelarstvu * Pionir poučevanja slovenskega jezika * Izgon slovenščine s tržaškega sodišča * Pisateljica o temah vojne in izgnanstva
Časnikar in šolnik Josip Marn velja za vztrajnega zagovornika temeljite izobrazbe, pri čemer je vedno poudarjal tudi nujnost pouka v slovenskem jeziku. Pomemben je bil tudi kot predsednik Slovenske matice, ki jo je vodil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja. Odločilno je vplival na njen program. Na začetku njegovega poučevanja se ocena iz slovenščine sploh ni upoštevala, poučevati pa jo je moral v nemščini. To se je spremenilo šele v začetku šestdesetih let devetnajstega stoletja, ko je postala slovenščina obvezen predmet za vse dijake slovenske narodnosti, ocena iz nje pa je bila enakopravna vsem drugim. Njegovo najpomembnejše delo pa je trideset letnikov časnika Jezičnik, ki je prinašal razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku in drugih temah, ki so tedaj zajemale razvoj slovenskega jezika. Literarni zgodovinar, katoliški časnikar in šolnik Josip Marn, ki je bil za svoje delo na šolskem področju odlikovan z viteškim križcem se je rodil pred 190. leti (1832) na Štangi nad Litijo.
Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.
13. marca pred 100 leti (1922) so tržaški sodniki sprejeli sklep o prepovedi uporabe slovenskega jezika na tržaških sodiščih. Leto pozneje so enako storili tudi goriški sodniki. Oktobra leta 1925 je fašistična vlada s kraljévim dekretom potrdila sklep in ga razširila na celotno območje Julijske krajine. Odtlej je bila odpravljena slovenščina iz javnih uradov, z izveskov na javnih mestih, v dopisovanju s pokrajinskimi upravnimi organi, odpravljeni so bili slovenski prevodi zakonov in drugo …
Pisateljica Nada Gaborovič je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je objavljala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je izdala vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih izkušnjah. *Posnetek Nada Gaborovič se je rodila leta 1924 v Mariboru.
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov