Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Tone Cevc strokovnjak na področju naše gorske etnodediščine * Graditelj železniške proge do Kočevja * Abecednik za ameriške Slovence * Prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah
Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, potem pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in 1894 vodil graditev prog Ljubljana–Kočevje in Ljubljana–Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil leta 1841 v Gradcu.
Redovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in urednik Kazimir Zakrajšek je v Ljubljani vstopil v frančiškanski red ter po noviciatu na Trsatu nadaljeval šolanje v Gorici. Najprej je služboval v Kamniku, potem pa se je leta 1906 preselil v Združene države Amerike. Tam je začel izdajati mesečnik Ave Maria, pozneje list Sloga (Enotnost, Edinost – Amerikanski Slovenec), v katerem je tudi pisal. Leta 1927 se je vrnil v Ljubljano in začel izdajati zbirko Izseljeniška knjižnica, bil je urednik Izseljenskega vestnika ... Za koledar Ave Maria je pisal poezijo (predvsem za otroke), kratko prozo in drame (Prisegam, Pri kapelici ... ). Napisal je tudi napotke našim izseljencem Abecednik za ameriške Slovence in več molitvenikov. Leta 1908 je bila v New Yorku na njegovo pobudo ustanovljena Družba sv. Rafaela za slovenske priseljence. Predvsem je posvečala svojo skrb slovenskim naselbinam brez stalnega slovenskega duhovnika. Na otoku Ellis Island pred New Yorkom, vstopni postaji za priseljence, je imela stalnega zastopnika, ki je rojakom ponujal pomoč pri prvem stiku s Severno Ameriko. Pater Kazimir Zakrajšek se je rodil leta 1878 v Préserju pri Brezovici.
Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja ter v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil leta 1861 v Pragi.
Etnolog Tone Cevc je leta 1969 na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral z disertacijo »Pastirske koče v Julijskih in Kamniških Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dediščini« ter se uveljavil kot vrhunski poznavalec naše planinske etnodediščine. Njegova najljubša téma je bila Velika Planina. Popularna monografija o življenju, delu in izročilu tamkajšnjih pastirjev je izšla leta 1972 in doživela tri ponatise. Z njo je zastavil povezovanje materialne in duhovne kulture, ki je postalo značilnost vsega njegovega nadaljnjega dela. *Posnetek Tudi stavbarstvo je najraje preučeval v mejah gorskega sveta in o tej témi napisal več monografij. Znanstveni svétnik in v letih od 1994 do 1998 tudi predstojnik Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tone Cevc je za svoje delo prejel Murkovo nagrado, najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva za dosežke na tem področju. Rodil se je pred 90 leti v Kamniku.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Tone Cevc strokovnjak na področju naše gorske etnodediščine * Graditelj železniške proge do Kočevja * Abecednik za ameriške Slovence * Prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah
Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, potem pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in 1894 vodil graditev prog Ljubljana–Kočevje in Ljubljana–Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil leta 1841 v Gradcu.
Redovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in urednik Kazimir Zakrajšek je v Ljubljani vstopil v frančiškanski red ter po noviciatu na Trsatu nadaljeval šolanje v Gorici. Najprej je služboval v Kamniku, potem pa se je leta 1906 preselil v Združene države Amerike. Tam je začel izdajati mesečnik Ave Maria, pozneje list Sloga (Enotnost, Edinost – Amerikanski Slovenec), v katerem je tudi pisal. Leta 1927 se je vrnil v Ljubljano in začel izdajati zbirko Izseljeniška knjižnica, bil je urednik Izseljenskega vestnika ... Za koledar Ave Maria je pisal poezijo (predvsem za otroke), kratko prozo in drame (Prisegam, Pri kapelici ... ). Napisal je tudi napotke našim izseljencem Abecednik za ameriške Slovence in več molitvenikov. Leta 1908 je bila v New Yorku na njegovo pobudo ustanovljena Družba sv. Rafaela za slovenske priseljence. Predvsem je posvečala svojo skrb slovenskim naselbinam brez stalnega slovenskega duhovnika. Na otoku Ellis Island pred New Yorkom, vstopni postaji za priseljence, je imela stalnega zastopnika, ki je rojakom ponujal pomoč pri prvem stiku s Severno Ameriko. Pater Kazimir Zakrajšek se je rodil leta 1878 v Préserju pri Brezovici.
Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja ter v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil leta 1861 v Pragi.
Etnolog Tone Cevc je leta 1969 na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral z disertacijo »Pastirske koče v Julijskih in Kamniških Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dediščini« ter se uveljavil kot vrhunski poznavalec naše planinske etnodediščine. Njegova najljubša téma je bila Velika Planina. Popularna monografija o življenju, delu in izročilu tamkajšnjih pastirjev je izšla leta 1972 in doživela tri ponatise. Z njo je zastavil povezovanje materialne in duhovne kulture, ki je postalo značilnost vsega njegovega nadaljnjega dela. *Posnetek Tudi stavbarstvo je najraje preučeval v mejah gorskega sveta in o tej témi napisal več monografij. Znanstveni svétnik in v letih od 1994 do 1998 tudi predstojnik Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tone Cevc je za svoje delo prejel Murkovo nagrado, najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva za dosežke na tem področju. Rodil se je pred 90 leti v Kamniku.
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Neveljaven email naslov