Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V učnih centrih Teritorialne obrambe prisega prvih vojakov – nabornikov * Odprta železniška proga od Gradca do Celja * Slovenski alpinist v Andih * Prvi odstop republiške vlade v nekdanji Jugoslaviji
Železniško progo od Gradca do Celja so za javni promet odprli na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846. Opoldne tistega dne sta na celjsko železniško postajo pripeljali slavnostno okrašeni lokomotivi z imenoma Ausee in Strassengel, ki sta vlekli kompozicijo, s katere se je veselo oglašala godba štajerskega regimenta Piret. Z vlakom je prišlo tudi veliko gospode z Dunaja, iz Gradca in Maribora. Bleiweisove »Novice« so poslopje celjskega železniškega kolodvora primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …« Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo, na katerem so veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, potem pa so se obiskovalci odpravili nazaj proti Gradcu. Slovesnost ob prihodu železnice v Celje je bila menda veličastna, Celjani so se očitno dobro zavedali pomena železne ceste, ki je v njihovo mesto pripeljala napredek in blaginjo, povzročila pa je tudi počasen zaton tradicionalnega furmanstva.
Leta 1925 se je na Bledu rodil Tonček Pangerc, ki sodi med pomembnejše slovenske alpiniste. Konec druge svetovne vojne je dočakal med domobranci in se leta 1948 naselil v Buenos Airesu. V Argentini je bil ustanovni član in pozneje tajnik Slovenskega planinskega društva ter član več argentinskih alpinističnih organizacij. Po njem se imenujeta jezero v pogorju Osrednja katedrala – Laguna Tonček in gora ob Lautaru – Cerro Pangerc. Med plezanjem v čilskem pogorju Paine Grande ga je zasul plaz ledu.
Finančnik in politik Janko Smole je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu, med drugim je bil tudi guverner Narodne banke Jugoslavije ter dve leti namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu. Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi odstop republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana - Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil leta 1921 v Ljubljani.
2. junija 1991 so v središčih za usposabljanje na Igu in v Pekrah prvič prisegli slovenski vojaki naborniki. To je pomenilo, da je Slovenija začela oblikovati svoje lastne, popolnoma avtonomne oborožene sile, ki jih nadzor zveznih oblasti ni več dosegel. Prisega je bila pomembno dejanje, saj je politika jugoslovanski in širši javnosti s tem sporočila, da vojakov ne bo pošiljala na krizna območja zunaj Slovenije ter da jih usposablja le za obrambo svoje domovine.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V učnih centrih Teritorialne obrambe prisega prvih vojakov – nabornikov * Odprta železniška proga od Gradca do Celja * Slovenski alpinist v Andih * Prvi odstop republiške vlade v nekdanji Jugoslaviji
Železniško progo od Gradca do Celja so za javni promet odprli na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846. Opoldne tistega dne sta na celjsko železniško postajo pripeljali slavnostno okrašeni lokomotivi z imenoma Ausee in Strassengel, ki sta vlekli kompozicijo, s katere se je veselo oglašala godba štajerskega regimenta Piret. Z vlakom je prišlo tudi veliko gospode z Dunaja, iz Gradca in Maribora. Bleiweisove »Novice« so poslopje celjskega železniškega kolodvora primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …« Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo, na katerem so veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, potem pa so se obiskovalci odpravili nazaj proti Gradcu. Slovesnost ob prihodu železnice v Celje je bila menda veličastna, Celjani so se očitno dobro zavedali pomena železne ceste, ki je v njihovo mesto pripeljala napredek in blaginjo, povzročila pa je tudi počasen zaton tradicionalnega furmanstva.
Leta 1925 se je na Bledu rodil Tonček Pangerc, ki sodi med pomembnejše slovenske alpiniste. Konec druge svetovne vojne je dočakal med domobranci in se leta 1948 naselil v Buenos Airesu. V Argentini je bil ustanovni član in pozneje tajnik Slovenskega planinskega društva ter član več argentinskih alpinističnih organizacij. Po njem se imenujeta jezero v pogorju Osrednja katedrala – Laguna Tonček in gora ob Lautaru – Cerro Pangerc. Med plezanjem v čilskem pogorju Paine Grande ga je zasul plaz ledu.
Finančnik in politik Janko Smole je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu, med drugim je bil tudi guverner Narodne banke Jugoslavije ter dve leti namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu. Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi odstop republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana - Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil leta 1921 v Ljubljani.
2. junija 1991 so v središčih za usposabljanje na Igu in v Pekrah prvič prisegli slovenski vojaki naborniki. To je pomenilo, da je Slovenija začela oblikovati svoje lastne, popolnoma avtonomne oborožene sile, ki jih nadzor zveznih oblasti ni več dosegel. Prisega je bila pomembno dejanje, saj je politika jugoslovanski in širši javnosti s tem sporočila, da vojakov ne bo pošiljala na krizna območja zunaj Slovenije ter da jih usposablja le za obrambo svoje domovine.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Neveljaven email naslov