Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zgodovinski posnetki Triglava za dan razglasitve samostojnosti * Kumerdejevo prizadevanje za boljšo šolo * Dan srbsko-slovenskega prijateljstva * Eden naših utemeljiteljev psihologije dela
Jezikoslovec Blaž Kumerdej se je zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem in pred 250 leti (1772) cesarici Mariji Tereziji predlagal ustanovitev šol s poukom v slovenskem jeziku. Šole naj bi obiskovali vsi otroci ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Tega sicer ni utemeljeval predvsem z oblastem všečno državljansko vzgojo, pač pa z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku, saj bi »pismeni ljudje laže pridobivali in proizvode izmenjavali ter državi davke plačevali«. Tako je dunajski dvor na današnji dan leta 1773 izdal odlok o ustanovitvi normalke v Ljubljani, Kumerdeja pa imenoval za njenega ravnatelja. Blaž Kumerdej je potem uspešno uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine, ter tudi tako poskrbel za uveljavljanje pouka v slovenskem jeziku.
12. junija 1903 sta srbski in slovenski skladatelj Stevan Mokranjac in Davorin Jenko skupaj nastopila v beograjskem Narodnem gledališču. Njuno delo je bil himnični pozdrav novemu kralju Petru I. Karadjordjeviću, ki mu je Mokranjac namenil »Pozdravno pesem«, Jenko pa pesnitev, imenovano »Apoteoza Karađorđu«. Skladatelja sta ustvarjalno povezala svoja naroda. Davorin Jenko je tako zložil napev pesmi »Bože pravde«, himne Kraljevine in danes Republike Srbije, prav tako pa je ustvaril tudi melodijo pesmi »Naprej, zastava Slave«, ki je danes himna Slovenske vojske. *Posnetek Stevan Mokranjac je Jenka zelo podpiral v njegovih sporih z upravo Narodnega gledališča v Beogradu, označil pa ga je tudi za najboljšega umetniškega ustvarjalca na glasbenem področju in hkrati najpomembnejšega izmed vseh slovanskih glasbenikov, ki so dotlej delovali v srbskem okolju. To oceno potrjuje tudi ugotovitev, da so bili kar tri desetletja vsi glasbeni uspehi Srbskega narodnega gledališča v Beogradu neločljivo povezani z imenom leta 1835 v Dvorju pri Cerkljah na Gorenjskem rojenega Davorina Jenka. Srbski kulturni center iz Ljubljane je z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji v spomin na skupno delo obeh skladateljev 12. junij razglasil za dan srbsko-slovenskega prijateljstva.
Eden izmed utemeljiteljev psihologije dela na Slovenskem Levin Šebek je doktoriral leta 1961 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leto dni pozneje je ustanovil katedro za psihologijo dela in jo vodil vse do upokojitve. Njen koncept in program, ki ga je razvijal, opredeljuje usmeritev k empiričnemu raziskovalnemu in eksperimentalnemu delu. Ukvarjal se je predvsem z industrijsko psihologijo in psihologijo dela. Velja za strokovnjaka, ki je pripomogel k sintezi teorije in prakse. To pa je za disciplino, kot je psihologija dela, povsod po svetu ključnega pomena. Levin Šebek se je rodil pred 100 leti (1922) v Mariboru.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še nenavadno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zgodovinski posnetki Triglava za dan razglasitve samostojnosti * Kumerdejevo prizadevanje za boljšo šolo * Dan srbsko-slovenskega prijateljstva * Eden naših utemeljiteljev psihologije dela
Jezikoslovec Blaž Kumerdej se je zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem in pred 250 leti (1772) cesarici Mariji Tereziji predlagal ustanovitev šol s poukom v slovenskem jeziku. Šole naj bi obiskovali vsi otroci ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Tega sicer ni utemeljeval predvsem z oblastem všečno državljansko vzgojo, pač pa z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku, saj bi »pismeni ljudje laže pridobivali in proizvode izmenjavali ter državi davke plačevali«. Tako je dunajski dvor na današnji dan leta 1773 izdal odlok o ustanovitvi normalke v Ljubljani, Kumerdeja pa imenoval za njenega ravnatelja. Blaž Kumerdej je potem uspešno uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine, ter tudi tako poskrbel za uveljavljanje pouka v slovenskem jeziku.
12. junija 1903 sta srbski in slovenski skladatelj Stevan Mokranjac in Davorin Jenko skupaj nastopila v beograjskem Narodnem gledališču. Njuno delo je bil himnični pozdrav novemu kralju Petru I. Karadjordjeviću, ki mu je Mokranjac namenil »Pozdravno pesem«, Jenko pa pesnitev, imenovano »Apoteoza Karađorđu«. Skladatelja sta ustvarjalno povezala svoja naroda. Davorin Jenko je tako zložil napev pesmi »Bože pravde«, himne Kraljevine in danes Republike Srbije, prav tako pa je ustvaril tudi melodijo pesmi »Naprej, zastava Slave«, ki je danes himna Slovenske vojske. *Posnetek Stevan Mokranjac je Jenka zelo podpiral v njegovih sporih z upravo Narodnega gledališča v Beogradu, označil pa ga je tudi za najboljšega umetniškega ustvarjalca na glasbenem področju in hkrati najpomembnejšega izmed vseh slovanskih glasbenikov, ki so dotlej delovali v srbskem okolju. To oceno potrjuje tudi ugotovitev, da so bili kar tri desetletja vsi glasbeni uspehi Srbskega narodnega gledališča v Beogradu neločljivo povezani z imenom leta 1835 v Dvorju pri Cerkljah na Gorenjskem rojenega Davorina Jenka. Srbski kulturni center iz Ljubljane je z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji v spomin na skupno delo obeh skladateljev 12. junij razglasil za dan srbsko-slovenskega prijateljstva.
Eden izmed utemeljiteljev psihologije dela na Slovenskem Levin Šebek je doktoriral leta 1961 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leto dni pozneje je ustanovil katedro za psihologijo dela in jo vodil vse do upokojitve. Njen koncept in program, ki ga je razvijal, opredeljuje usmeritev k empiričnemu raziskovalnemu in eksperimentalnemu delu. Ukvarjal se je predvsem z industrijsko psihologijo in psihologijo dela. Velja za strokovnjaka, ki je pripomogel k sintezi teorije in prakse. To pa je za disciplino, kot je psihologija dela, povsod po svetu ključnega pomena. Levin Šebek se je rodil pred 100 leti (1922) v Mariboru.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še nenavadno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Neveljaven email naslov